LJUBLJANA – Pomlad kakor da zamuja. Za praznike so vremenarji obljubili vsaj malo sonca in človek bi pričakoval, da bo sprehod okoli Cerkniškega jezera ali po Krakovskem gozdu prijeten, poln pomladnih vonjav. A je močan veter odnesel vse gozdne okuse. Poleg zvončkov in trobentic se je v belo obarvalo pikavo šibje črnega trna, v zavetrju na južni strani gozda je kot običajno zacvetela močvirska logarica, tu in tam pljučnik, sicer pa so bile krakovske košenice otrplo tihe, temperatura zemlje je bila prenizka, da bi zacveteli.
Prvoaprilska nevihta s točo
»Do zdaj so bili aprilski dnevi opazno hladnejši kot v dolgoletnem povprečju,« pravi mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje. K povečanemu občutku mraza je kot rečeno znatno prispeval prodor hladnega zraka nad srednjo Evropo in Balkanom globoko proti jugu. »Čez naše kraje so se zelo hitro pomikale vremenske fronte, večinoma ponoči.«
Pred dnevi smo doživeli prve nevihte s sodro in točo, veliko kot lešnik. »Nekaj kilometrov nad tlemi se je skoncentriral izrazito hladen zrak, zato je bilo ozračje večkrat labilno, od tod prvoaprilske nevihte in toča.«
Krošnje dreves so še vedno gole, med krakovskimi drevesi odganja le hrast, katerega popki so ozeleneli in se rahlo olistali. Med drevesi ni pihalo, skozi grmovje smo zlahka opazili košuto, ki je prečila potok, čez 14 dni je zagotovo ne bomo več, saj se, tako Cegnarjeva, najhladnejši zrak iznad naših krajev umika.
V pol stoletja osemkrat pozebli
V preteklega pol stoletja smo v Sloveniji doživeli več hudih spomladanskih pozeb. To konkretno pomeni, da je pritisnil mraz po tem, ko je bilo sadno drevje že v polnem razcvetu.
Kot nam je povedala agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, je gospodarska škoda pozebe kar osemkrat v 50 letih dosegla razsežnosti naravne nesreče. Najhujše časovno oddaljene pozebe so bile v letih 1969, 1977 in 1988. V bližnji preteklosti pa so bile zelo hude pozebe v letih 1997, 1998, 2001, 2003 in 2005, manjša tudi lani.
»Če število in pogostost pozeb primerjamo s sušami ali poplavami, lahko ugotovimo, da se vse omenjene naravne nesreče oziroma ujme skoncentrirane v zadnjih 15 let. To kaže na povečano spremenljivost podnebnega sistema, kar pomeni več ekstremnih vremenskih dogodkov z veliko škodo,« zatrjuje Cegnarjeva.
Temperature zraka med –2 in –3 °C povzročijo zmerne pozebe, ki uničijo 10 % rodnih brstov v razvojni fazi začetka cvetenja, do 90-% poškodovanost pa, če marelice že odcvetajo. Najhujše so pozebe, ko se temperature zraka v fazi cvetenja spustijo pod –4 °C, pri polnem cvetenju breskev lahko povzročijo do 90-% poškodovanost. V minulih dneh je bilo najhladneje v Slovenj Gradcu, kjer so namerili –4 °C, v Celju –3,6 °C, v Cerkljah ob Krki je bilo –2,8 °C, v Murski Sobotri –2,1 °C, v Novem mestu pa 0,5 °C. V Novi Gorici so namerili 1,9 °C, v Portorožu pa 1,3 °C.
Temperaturna podlaga za pozebo je torej bila, a marelice so zacvetele le na Goriškem, drugod po Sloveniji pa sadje še čaka toplejše dni. Po dolenjskih vinogradih so zacvetele le cepljene breskve, medtem ko vinogradniška še ni razvila cvetov.
Pomladi bodo toplejše
Zakaj se aprila že pojavljajo nevihte, in pravijo, da jih bo vse več? »Dan se aprila daljša in moč sončnih žarkov je v drugi polovici meseca že primerljiva z močjo sončnih žarkov druge polovice avgusta,« pove Cegnarjeva. »A temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je precejšnja, zato je aprilsko vreme muhasto.«
Letos se je temperatura v aprilu že spustila pod ledišče, lani pa smo 1. aprila ponekod po Sloveniji namerili čez 20 °C.
Do sredine stoletja bodo pomladi toplejše za 1,5 °C, vsi drugi letni časi pa celo za 2 °C. Za padavine podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost, pričakujemo lahko tako povečanje kot tudi zmanjšanje pomladnih padavin.
Napoved
Konec tedna bo precej sonca, dnevne temperature bodo predvidoma okoli 20 °C. V nedeljo popoldne bo možna kakšna ploha. V ponedeljek kaže na hiter prehod vremenske fronte z nekaj dežja in osvežitvijo, a v nadaljevanju prihodnjega tedna bo predvidoma spet večinoma sončno in topleje.
V gorah je UV-indeks že dosegel 7, po nižinah 6, v prihodnjih dnevih se bo že postopoma zvišal. Ker je naša koža večinoma še nevajena izpostavljanja sončnim žarkom, je primerno, da se sredi dneva pred sončnimi žarki zaščitimo; si nadenemo sončna očala, in se namažemo z zaščitno kremo. |
V povprečju najtoplejša aprila sta bila leta 2007 s 14,6 °C in 2000 s 13,6 °C. Najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. |