REŠEVANJE

Po šestih dneh so Maxa rešili iz jame

Objavljeno 16. april 2015 22.20 | Posodobljeno 16. april 2015 22.21 | Piše: Primož Rojc

Nemški ovčar Max je padel v jamo Gabranco pri Pivki.

Maxa so iz jame izvlekli s pomočjo vrvne žičnice. Foto: Jože Morel

PIVKA – Konec dober, vse dobro bi lahko rekli za nenavadno nesrečo, ki se je dogodila štirinožnemu Maxu, nemškemu ovčarju iz Pivke. Njegova radovednost ga je skoraj stala življenje, saj je, kot predvidevajo reševalci, med spustom po strmi brežini padel v jamo v bližini Nove Sušice v občini Pivka. Vse od prejšnjega torka pa do poznega nedeljskega večera je nemočen in prestrašen čakal na rešitelje na majhni kamniti polici v jami, brez hrane in vode, deset metrov pod površjem.

Srečno naključje

Adisa in Damjan Medica iz Pivke sta svojega nemškega ovčarja Maxa pogrešala vse od prejšnjega torka. Iskala sta ga na terenu in tudi prek družabnih omrežij, a zaman. Po več dneh so Maxa po naključju le našli. Jama Gabranca, ki je dobila ime po gabrih, ki rastejo v njeni okolici, je naravna znamenitost tamkajšnjih krajev. Najdemo jo nekje med vasmi Neverke, Kal in Nova Sušica v občini Pivka. Nekajkrat na leto po večjem dežju iz nje bruha voda, ki se izliva v potok Sušica, ta pa v bližini zaselka Ribnica v reko Reko. Lep nedeljski dan je botroval začetku reševalne akcije za Maxa, saj je sprehajalec odkril kraj nezgode.

»Sprehajalec si je s svojimi otroki ogledoval jamo Gabranca, sprva niso niti pomislili, da je v njej kaj nenavadnega, a ko so otroci vanjo vrgli kamen, se je oglasil lajež. Ker se na vasi vsi med sabo dobro poznamo, me je sprehajalec takoj poklical in nemudoma smo stopili v akcijo,« je povedal Jože Morel, poveljnik gasilcev iz PGD Košana in poveljnik pivške civilne zaščite. Iz vrst košanskih gasilcev je k reševalni akciji pristopilo šest prostovoljcev, a kaj kmalu so ugotovili, da psa ne bodo mogli rešiti sami, saj nimajo primerne opreme. »Zato smo aktivirali postojnske jamarske reševalce, saj so usposobljeni za tovrstno reševanje.

Jamarji so najprej napeli vrvi in se spustili v globino, da bi ocenili položaj. »Po ogledu smo ugotovili, da naše opreme za reševanje ljudi iz jam ne moremo uporabiti. Za psa so potrebna posebna nosila, ki so nam jih pozneje priskrbeli postojnski kinologi. Do takrat smo bili nemočni,« je pojasnil Matjaž Milharčič, vodja postojnskega reševalnega centra jamarske službe.

Dehidriran in prestrašen

V jami so se spopadli z novo težavo. Max je bi namreč prestrašen, dehidriran in se je branil. »Opazil sem, da je pes lizal vlažno steno in da je dehidriran. Zato sem kolegom takoj naročil vodo. Na dušek je je spil liter in pol. Zatem smo ga poskušali vpeti v vrvi, da ga pripravimo na dvig iz jame, a smo imeli kar nekaj težav,« je še razložil Milharčič. Ko so ga pripravljali na dvig, je večkrat zarenčal in opozorilno pokazal zobe, a v bistvu je bil prijazen. Nekajkrat jih je tudi z zobmi opozorilno stisnil za roko, a nikoli ugriznil.

Max je očitno s pasjim čutom vedel, da mu želijo jamarji pomagati, in po nekaj urah jim ga je uspelo pripraviti na dvig. Zatem je šlo vse tekoče. Max je imel srečo, da ni padel globlje: »Jama Gabranca je globoka 150 metrov in ozka. Imel je veliko srečo, da se ni polomil, saj je na njenih stenah in pobočju polno debel in vej. S poškodovanim psom bi imeli veliko več dela.«

Reševanje nemškega ovčarja se je začelo nekaj pred 17. uro, psa jim je uspelo iz jame potegniti nekaj po polnoči. »Zame je bila to prva takšna izkušnja, saj živali nismo še nikoli reševali. In na srečo Reksa, kot smo Maxa poimenovali v jami, je bila to dobra izkušnja,« pripomni Milharčič. Tudi Jože Morel, poveljnik košanskih gasilcev, je bil zadovoljen: »Tu moram pohvaliti jamarje, ki so svoje delo opravili odlično in psa, ki so ga gledali iz oči v oči, zelo dobro obvladali. Vsa čast jim!«

In Max? Očitno nima nobenih hujših poškodb, saj je takoj po dvigu iz jame odhitel k svojemu lastniku, ki je bil vseskozi prisoten ob reševalcih, in vse od veselja oblizal.

Največ psov

Postojnski jamarji so prvič reševali žival iz jame, v Sloveniji pa jamarji rešujejo od dva do tri na leto. Vodja operative jamarske reševalne službe Marko Zakrajšek pojasnjuje, da so to največkrat psi, reševali pa so tudi že 250-kilogramsko žrebe in tele. Največja težava je žival pomiriti, je poudaril Zakrajšek in dodal: »Opozoril bi lastnike psov, da če se zgodi, da kosmatinec pase v kako jamo, ne poskušajo sami reševati, ampak takoj pokličejo 112.«

Deli s prijatelji