Na kmetiji Zagožen se je to enkrat že zgodilo. Pred davnimi osemnajstimi leti je namreč ena od njihovih krav povrgla celo štiri teličke. Trije so preživeli in odrasli, četrti se je zadušil. Trojčki ali celo četverčki so sicer zelo redki, hkrati pa le redkokateri preživijo, zato je takšen dar narave res nekaj izjemnega tako za lastnike kot veterinarje, ki jim pomagajo na svet.
Tri noge namesto dveh
Zagožnovi so vseskozi spremljali in opazovali, kdaj bo napočil čas za telitev. Tudi tistega mrzlega 2. februarja, ko se je zgodilo. Nekdanji gospodar Jože Zagožen, ki je leta 2004 predal kmetijo sinu Borutu, je opazil, da se krava pripravlja na kotitev. Ko je v porodnem kanalu opazil tri noge, mu je bilo takoj jasno, da bodo potrebovali pomoč. Na kmetijo se je kmalu zatem pripeljal veterinar Janko Juhart in se strokovno lotil kotitve.
»Porod vseh treh telet, dveh bikcev in telice, je trajal dobrih 20 minut. Nemalo smo bili vsi presenečeni, ko smo na svetlo poleg dveh teličkov potegnili še tretjega. Za vsakega se je bilo treba pošteno potruditi. Z roko sem šel v porodni kanal in enega po enega zvezal za noge, za sklepe, in ga vlekel ven. Ko sem potegnil prvega, sem ga dal pred kravo, da ga je polizala, saj mu tako pomaga, da preživi. S tem ga namreč osuši, da ga ne zebe, ko pride iz 40 stopinj Celzija na mrzel zimski zrak, hkrati pa ga z grobim jezikom še zmasira, da lažje zaživi. Pri trojčkih se pogosto zgodi, da se skotijo mrtvi ali pa dva potegneš ven in sploh ne pomisliš, da je notri še tretji. Večkrat so na tretjega preprosto pozabili in je poginil, zato je treba vedno preveriti,« pripoveduje izkušeni veterinar.
»Zelo sem vesel, da sem lahko pomagal na svet lepima črno-belima bikcema in telički. V svoji 20-letni karieri se samo dvakrat spomnim, da je imela krava trojčke ali četverčke. Pred kakšnimi desetimi leti se je to zgodilo na kmetiji Cokan v Spodnjih Rojah pri Šempetru, a so žal v nekaj dneh drug za drugim poginili, ker niso bili dovolj razviti. Na kmetiji Zagožen so trojčki brez posebnih težav preživeli in se normalno razvijajo ter rastejo,« še doda Janko Juhart, ki je tudi direktor veterinarske postaje Farma Podlog, kjer dela pet veterinarjev in veterinarski tehnik.
Kmetija v dobrih rokah
Kmetija Zagožen stoji na lepi lokaciji na vzpetini malo stran od lokalne ceste, ki povezuje vas Matke z dolino. Od lani je cestišče bolj podobno gradbišču, saj v kraju urejajo kanalizacijo in drugo komunalno infrastrukturo. Kmetija je že od 1964. usmerjena v proizvodnjo mleka, že nekaj let pa je njen uradni lastnik 35-letni Borut, ki jo je prevzel od očeta Jožeta in mame Jožice kot mladi kmet prevzemnik.
»Letos bo osem let, odkar sem prevzel domačijo od staršev. V hlevu imamo trenutno 50 glav živine, od tega 27 molznic, drugo je mlado govedo. Mleko oddajamo v Mlekarno Celeia. V odjemnem obdobju 2012/13 smo ga oddali okrog 190.000 litrov. V obdobju 2013/14 pa ga bo zaradi lanske poletne suše za okrog 30.000 litrov manj. Kotno leto namreč traja od 1. aprila do 31. marca. Obdelujemo 20 hektarjev zemlje, večinoma travnikov, šest hektarjev je njiv, 10 hektarjev pa je gozda. Žledolom je povzročil kar precejšnjo škodo, ker pa so v gozdu pretežno drevesa za kurjavo, bomo sanacijo opravili dosti lažje, saj nam zaradi lubadarja, ki napada smreke, ne bo treba preveč hiteti,« še pove Borut.
Oče Jože je vesel, da je kmetijo pravočasno predal sinu, ki je pokazal veliko veselja in volje za delo. To mu je bilo nekako privzgojeno, saj je bil že kot otrok rad pri vseh kmečkih delih. »Pravzaprav se je zgodba ponovila. Tudi sam sem jo prevzel od staršev (mama še živi malo niže v sosednji hiši in je stara 94 let) in na njej gospodaril vse do svoje predčasne upokojitve pred osmimi leti. Leta 1995 se je namreč začel uvajati sistem rentnega upokojevanja. Z Dragom Lobnikarjem iz Marije Reke in z najinima ženama smo bili prvi v občini Prebold, ki smo se že leta 2004 odločili za ta korak in kmetiji prepustili sinovoma. Pogoj za rentno upokojitev je bil, da celotno kmetijo z vsem lastništvom predamo naslednikoma. Odločitev ni bila lahka, vendar sva z Lobnikarjem vesela, da sva se tako odločila in da danes na obeh gospodari mladi in zagnani rod,« še pove Jože, ki je vselej veljal za naprednega kmeta. V mladosti je bil tudi predsednik mladih zadružnikov v Zadrugi Prebold in predsednik mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Spodnje Savinjske doline. Sodelovali so na različnih srečanjih in tekmovanjih. Še zdaj se spominja, kako so na jugoslovanskem kvizu Znanje-imanje v Miloševu v Srbiji postali absolutni zmagovalci.
Bikca in telička ostajajo
Trojčki imajo že vse od prihoda na svet veliko pozornosti ter nege in ljubezni. Dvakrat na dan jih hranijo po dudi, živijo pa vsak zase v posebnih iglujih za teleta, kjer se lahko prosto gibljejo, spijo in jejo. Občasno se z njimi tudi sprehodijo in vsi uživajo. Prijetno jih je opazovati, saj so nadvse igrivi in zdaj že tudi polni energije. Kot nam je ob odhodu povedal Borut, bodo vse tri obdržali doma ter z zanimanjem spremljali njihov razvoj in rast. Prav lahko pa se še kdaj zgodi takšen prijetni dogodek, saj pravijo, da gre v tretje rado. Če bo tako tudi pri njih, se lahko nadejamo še kakšnih trojčkov ali nemara celo četverčkov.
