BLED

Po Prešernu podoba raja

Objavljeno 04. junij 2017 00.44 | Posodobljeno 04. junij 2017 00.45 | Piše: Primož Hieng

Danes si komaj predstavljamo, da je bil Bled še sredi 19. stoletja čisto navadna in malo znana kmečka vas, dokler se ni v kraj nekega dne pripeljal Švicar Arnold Rikli. To je bil človek, ki se je predstavljal za avtoriziranega hidropata, za naravoslovnega in končno za higienskega zdravnika, čeprav ni bil šolan. Ta nenavadno bistri pa tudi vztrajni tujec je privabil na Bled številne petičneže in kmečki vasici ob lepem jezeru prinesel svetovno slavo.

Na Blejskem gradu so pripravili razstavo o Arnoldu Rikliju. Foto: Primož Hieng

V  Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1880 preberemo, da »ni dvoma, da ne bi bil ta prelepi kraj znan že starim Rimljanom«. Slavni zgodovinar Janez Vajkard Valvasor o Bledu ne govori veliko, poroča pa o gorskem studencu in toplicah.

Leta 1822 so topliške vrelce prekrili z leseno lopo. Ker niso bili posebno topli, imeli so vsega 23 stopinj Celzija, so na Bled vse več prihajali obiskovalci, ki jim zdravilnih vrelcev ni bilo mar, ampak so občudovali idilično lepoto kraja. Toda navala še ni bilo. Na prizorišče je stopil mladi Arnold Rikli.

Rojen je bil leta 1823 v švicarskem Wangnu v kantonu Bern. Riklijevi so bili bogata švicarska družina. Oče je bil vpliven mož, tovarnar, ki se je ukvarjal tudi s politiko. Sina je silil, da bi prevzel njegovo barvarno, vendar ga tovarna ni veselila. Raje se je ukvarjal s kemijo. Prišlo mu je na misel, da moreta zrak in svetloba zdravilno in krepčilno vplivati tudi na človeško telo, tako kot vplivata na rastline.

In kako je z Bledom leta 2017? V prvi tretjini so imeli več kot 20-odstotno rast prenočitev. »Temu primerne so napovedi do konca leta,« so na nedavni novinarski konferenci povedali predstavniki Turizma Bled. »Zato turistični ponudniki in ključni deležniki lokalne skupnosti pripravljamo nekaj ukrepov, ki bodo zagotovili primerno ponudbo in počutje naših gostov. Poleg tega se dogajajo pomembne spremembe pri turističnih ponudnikih. Dva blejska hotela sta v zadnjih tednih dobila nova lastnika, ki napovedujeta dodatno vlaganje v izboljšanje videza in ponudbe. Končana je obsežna prenova notranjosti hotela Golf, ki je vodilni na področju kongresnega turizma in velnesa, končuje se obsežna obnova na Blejskem otoku.«

Izjemnega pomena je ustrezna opremljenost javne infrastrukture, ta se iz leta v leto dograjuje. Za veliko obiskovalcev je tako na primer prvi stik z Bledom avtobusna postaja. Na novo je bila asfaltirana, urejen je pločnik na glavni postaji, predvsem so ponosni na novo ureditev postajališč na Mlinem. Na Selišah je poleg osrednjega parkirišča za avtobuse v gradnji tudi postajališče za avtodome. Zagotovo je največji, celo zgodovinski korak začetek gradnje osrednjega dela severne razbremenilne ceste, ki bo omogočila neprimerno boljši dostop predvsem do Blejskega gradu.

Svetovna banka o Savi

Blejski grad bo letos zagotovo presegel 450.000 obiskovalcev, ravnokar se končujejo prenova sprehajalnih poti in zaščita pred krušenjem skale na zahodnem pobočju ter gradnja novih stranišč, saj so zmogljivosti že premajhne. Nadaljevanje obnove, vključno s pripravo projektne dokumentacije za dvigalo, sledi jeseni, ko bo za dva meseca zaradi obnove zaprta tudi Festivalna dvorana. Sicer Blejski grad s srednjeveškimi dnevi vabi ob odprtju prvi vikend junija, medtem ko se v vrhuncu sezone obetata dva niza dogodkov ob Festivalu Bled in festivalu Okarina.

»Pravi uvod v blejsko festivalsko poletje se je že začel s prvo tridnevno postavitvijo kulinaričnega projekta Okusi Bleda na jezerski promenadi,« so povedali predstavniki Turizma Bled. »Termini bodo sledili še več vikendov do jeseni, bodo pa gostinci prisotni tudi ob vseh drugih prireditvah. Letošnja izboljšava ponudbe gre v doslednejše izvajanje gastronomske strategije pri izboru jedi, bistveno pa bomo nadgradili enotno celostno podobo.«

Okusom Bleda se bodo promocijsko pridružili tudi iz Infrastrukture Bled. »V mislih imamo doslednejše izvajanje strategije Zero Waste,« podarjajo na Bledu. »Morda je to za nekatere utopija, vendar gre bolj za pot, ki jo prehodimo, kot za cilj. Mnogi si zmotno razlagajo, da zero waste pomeni nič ustvarjenih odpadkov, v resnici gre za idejo, da na odlagališča ne bi odložili nič odpadkov. Ne gre samo za odpadke, gre za celotno delovanje človeka na okolje: gre za varstvo zraka, tal in voda, gre za varstvo celotnega življenjskega prostora na tem planetu. Dogodek Okusi Bled podpira gibanje Zero Waste. Za strežbo hrane uporabljamo drobni inventar in embalažo iz ekološko razgradljivih materialov (les, bambus, papir). Odpadke zbiramo ločeno in jih sproti oddajamo na ekološke otoke na prireditvenem prostoru. Na ekoloških otokih bodo tudi svetovali o pravilnem ločevanju odpadkov.«

Na koncu so poudarili še en sorodni dogodek, ki na prvi pogled nima prave povezave s turizmom, dolgoročno pa lahko pomeni obstoj takšnih destinacij, kot je blejska, in celotne človeške družbe. »Blejski vodni festival začenja regijsko nagrajevanje v sklopu natečaja Odgovorno do vode v kategorijah korporativni, nacionalni in individualni projekti. Ob tej priložnosti bodo na Bledu predstavniki ministrstev za turizem podpisali deklaracijo o čezmejnem sodelovanju pri pripravi turističnih projektov v porečju Save, sprejeli pa bodo dokument Svetovne banke za razvoj v porečju Save. Svetovna banka bo namreč na konferenci predsednikov vlad v Trstu predstavila porečje Save za primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja za jugovzhodno Evropo,« so sklenili v javnem zavodu Turizem Bled.

 

Deli s prijatelji