LJUBLJANA – Javni zavod RTV Slovenija je ena redkih institucij, ki jim prihodke zagotavljajo državljani oziroma tisti, ki uporabljajo električno energijo v javnem električnem omrežju. Da finančna preskrbljenost ne pomeni nujno kakovosti, v zadnjih dneh opažajo gledalci evropskega nogometnega prvenstva, saj se napovedovalci oziroma komentatorji nadležno motijo pri tako temeljnih stvareh, kot so tuja imena ali poimenovanja tujih narodov: nogometni klub Bayern je na TV Slovenija pač redno Bayeren, prebivalci Islandije pa so Islandčani (pravilno: Islandci). A površnosti in nepravilnosti so le vrh ledene gore, ki ga vsi lahko opazijo oziroma slišijo; za ledeno goro pa vemo, da se je največ skriva pod gladino.
Ena od dejavnosti, s katerimi se ukvarja RTV Slovenija, je trženje oglasnega prostora na njihovih televizijskih, radijskih in spletnih kanalih za širjenje informacij. Oglasi so v svetu javnih občil pomemben vir prihodkov, predvsem za tiste medije, ki so v celoti odvisni od takšnih prihodkov. Komercialne televizije so pač odvisne od trga, RTV pa ima v več predstavitvah na svoji spletni strani še vedno zapisano, da so »javna, neprofitna organizacija«. A za pridobivanje reklam in oglasov se – presenetljivo – javni zavod obnaša podobno (če že ne povsem enako) kot tisti, ki se za prihodke borijo izključno na trgu.
Tajni ceniki za izbrance?
V naše uredništvo (pa tudi na naslov državnega zbora, računskega sodišča, inšpektorat za medije in na Nadzorni svet RTV Slovenije) je prispelo pismo, katerega anonimni pisci so poznavalci zakulisnih iger v oglaševalskih vodah: »Že dlje zaznavamo nezakonite prakse RTV Slovenija pri trženju televizijskega prostora.« Predstavniki javnega zavoda naj bi tako pri trženju oglasnega prostora kupcem posredovali ločene cenike za oglaševanje, ki niso javno objavljeni ali javno dostopni, cene pa naj bi znatno odstopale od uradno objavljenih: »Bilo je nedvoumno ugotovljeno, da RTV Slovenija in njeni predstavniki ponujajo oglaševanje dejansko po nižjih cenah, kot so javno objavljene v ceniku, ki ga je sprejel Nadzorni svet RTV Slovenija,« še ugotavljajo avtorji.
Odziv RTV Slovenija je samo potrdil, da avtorji anonimke zelo dobro poznajo nenavadno netransparenten reklamni mehanizem javnega zavoda: »RTV Slovenija ima cenike in prodajne pogoje za trženje oglasnega prostora, ki so predmet javne objave, in tiste, ki niso predmet javne objave,« je uvodoma v odgovorih na naša vprašanja pojasnilo nepodpisano vodstvo RTV Slovenija. Zanikajo pa, da gre za divje cenike: »Neuradni ceniki ali prodajni pogoji, ki jih ne bi sprejel oziroma potrdil nadzorni svet, ne obstajajo.« Obstajajo pa tajni ceniki, le da iz javnega zavoda ni pojasnila, za koga se uporabljajo! Dodajajo še, da vse cenike in prodajne pogoje »ne glede na to, ali so javno objavljeni ali ne«, predhodno sprejme oziroma potrdi Nadzorni svet RTV Slovenija.
O transparentnosti takšnega poslovanja si lahko sicer vsak ustvari svoje mnenje; dejstvo pa je, da je javni zavod v preteklosti zaradi podobnih telovadb z javnim denarjem dobil negativno oceno računskega sodišča: »Pri revidiranju pravilnosti dela poslovanja v letih 2009 in 2010 je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker je ugotovilo, da je RTV posloval v pomembnem neskladju s predpisi.«
Takrat so tudi izmerili škodo zaradi tovrstne reklamne prakse: pri določanju cen storitev oglaševanja so na RTV ravnali v nasprotju z zakonom in tako določili različne popuste v znesku 8,736.424 evrov; sklepali so dogovore oziroma pogodbe za oglaševanje na podlagi gledanosti, kjer so določili cene na podlagi gledanosti (v nasprotju z zakonom o Radioteleviziji Slovenija in tudi s prodajnimi pogoji za oglaševanje v programih RTV), saj so popusti presegli dovoljeno maksimalno višino in so oglaševalcem omogočili bistveno večji obseg objavljenih oglasov, »najmanj v bruto vrednosti 16,970.626 evrov po ceniku«, je takrat ugotavljalo računsko sodišče, v nasprotju z zakonom o medijih pa so oglaševalcem omogočili še za 636.802 evra brezplačnega oglaševanja. Javnemu zavodu je skozi ekran v dveh letih skupaj spolzelo kar 26 milijonov evrov!
Zadnje poročilo iz 2013!
Ko smo že pri številkah, po naših podatkih je v minulem letu RTV Slovenija imela za 118 milijonov prihodkov (od tega 93 milijonov od naročnin ter 12 milijonov od oglaševanja), vodilna komercialna televizija POP TV pa okoli 46 milijonov prihodkov. »RTV Slovenija ima zaradi načina financiranja prevladujoč položaj na trgu prodaje oglaševanja v televizijskih programih ter na trgu prodaje radiodifuznih storitev,« je že pred poldrugim desetletjem ugotavljal takratni urad za varstvo konkurence. Prav zato se zdi pesek v oči še en citat iz odgovorov RTV na naša vprašanja: »RTV ne omejuje konkurence, saj je s svojim obsegom prihodkov od oglaševanja niti ne bi mogla.« Ta trditev poraja vprašanje, ali so prodajalci oglasnega prostora na RTV samo nesposobni iztržiti več ali tega dejansko ne potrebujejo, ker imajo prihodke tako in tako zagotovljene.
Še bolj je nenavadno, da v poročilih o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija za minula leta navajajo, da so sprejeti prodajni pogoji za oglaševanje v programih RTV Slovenija javno objavljeni na spletnih straneh RTV Slovenija – res pa je tudi, da je zadnje dosegljivo poročilo nadzornega sveta objavljeno za leto 2013! Za mnenje smo povprašali pravnega strokovnjaka, ki meni, da tajni cenik še dodatno dokazuje nezakonito ravnanje javnega zavoda, ki javno objavlja en cenik, v praksi pa uporablja drugega. Vprašanje je, kako (in ali sploh) bodo na tajne cenike odreagirali drugi državni organi. Na RTV, kjer menijo, da je vse v redu, jih bodo še naprej tolerirali. Verjetno pa tudi Bayeren, Islandčane in druge napake, ki so sestavni del javnega zavoda. Ceno za te napake pa, hočeš nočeš, plačujemo uporabniki električne energije.
