Vse skupaj povsem krivično. Najslavnejša slovenska plemiška družina so brez dvoma Turjačani: prav gotovo odločni ter podjetni ljudje, ki so občutno oblikovali našo zgodovino, čeprav je njihova vloga danes zamolčana in nekoliko odrinjena. Sprehodimo se torej po deželi, ki velja za njihovo zibelko.
Čeprav so Turjačani oziroma Auerspergovi nemškega rodu, so tako rekoč ves čas živeli na Slovenskem in tako zaznamovali podobo območja. Pravzaprav izhajajo z Bavarskega oziroma Švabskega, od koder so se priselili na Kranjsko že v 11. stoletju. Njihovo središče je bilo od nekdaj na Turjaku. Grad izvira prav iz tega obdobja, čeprav so ga pozneje večkrat prezidali in njegova današnja podoba izhaja iz 16. stoletja, ko ga je plemiška rodbina popolnoma prenovila. Ta si je v stoletjih pridobila številne posesti po vsem Kranjskem pa tudi v Avstriji in na Češkem. Njena današnja vloga v Sloveniji je zanemarljiva, a drugje po Evropi je še zelo dejavna in ugledna.
Vzpon je bil dolgotrajen in še v 13. stoletju jim ni kazalo najbolje
Takrat so izgubili svoj svobodni status in potisnili so jih med ministeriale, a tudi v kriznih obdobjih so pokazali veliko sposobnost prilagajanja in pragmatizma, tako da so se do 16. stoletja povzdignili med najpomembnejše plemiške družine Avstrije. To je bil čas njihovega zenita. Sodelovali so v protestantskem gibanju, pri razvoju slovenske literature. Njihove posesti so takrat postale tarča prodirajočih Turkov iz Bosne, zato so se prav posebno odlikovali v bitkah proti njim.
Eden najznamenitejših turjaških vojskovodij tistega časa je bil Herbard VIII., ki je bil v nenehnih bojih s Turki predvsem v Vojni krajini, v eni od bitk pa je skupaj s sorodnikom Friderikom Višnjegorskim izgubil življenje. Turki so glavi kot trofeji odpeljali v Istanbul in ju tam nagačili, razstavili in prikazali kot veliki uspeh v boju proti nevernikom –, a Turjačani ne bi bili Turjačani, če ne bi glav z zajetno odkupnino pridobili nazaj. Ti sta bili dolga stoletja glavni zanimivosti turjaškega gradu, na ogled obiskovalcem pa sta bili vse do druge svetovne vojne.
Takrat je Turjačane zajela katastrofa
Turjak so 1943 požgali, številne pripadnike rodbine so med vojno vihro pobili, preostale pa izgnali v tujino. Danes je v Sloveniji le še nekaj nosilcev tega slavnega in starodavnega priimka, in tako nam preostane le, da se sprehodimo po pokrajini, ki so jo Turjačani zaznamovali s svojim delom. Starodavni grad skozi desetletja temeljite obnove pridobiva podobo muzeja in kulturnega središča, izplača se obiskati tudi starodavno pokopališče, ki je nekaj deset minut hoje iz vasi. Tam sta grobnica starodavne rodbine in kapelica, v kateri je v stekleni posodi shranjeno srce enega od Turjačanov, ki se je na avstrijski strani v sredini 19. stoletja boril proti združitvi Italije.
Od pokopališča se lahko spustimo še v sotesko Bajdinškega potoka, kjer nas v mračni grapi pričakajo idilični slapovi. Še najlepši pogled na deželo Turjačanov pa nam je na voljo z griča Svetega Ahaca. Starodavna gotska cerkvica ima vojaške korenine, saj je del signalne črte, torej razglednih vrhov, na katerih so nekdaj stali opazovalni stolpi in grmade dračja. V trenutku, ko so Turki med svojimi vpadi prestopili deželno mejo, so svetlobni in dimni signali opozorili prebivalce na nevarnost in jim dali čas za obrambo. Zvonik cerkve je tako še danes predelani obrambni stolp.
Cerkev svetega Ahaca je dobila ime po še enem slavnem dogodku. Andrej Turjaški je bil eden od kranjskih vojskovodij, ki je 22. junija 1593 pri Sisku premagal turško vojsko, bitka pa je bila za prihodnost slovenskih dežel odločilna: Turki niso nikoli več organizirano napadli slovenskih pokrajin. Nič čudnega torej, da so bili Turjačani ponosni na svojo vlogo. Bitka je bila prav na godovni dan tega svetnika, njemu v zahvalo in v spomin na svoje junaško dejanje pa so Turjačani zgradili cerkev, s katere se ponuja pogled na precejšen del Dolenjske in Notranjske.
Sprehod po deželi Turjačanov je pohod po idilični gozdnati pokrajini
Ob pogledu na Turjak se lahko spomnimo na grofovsko družino, katere člani so bili tudi kočevski vojvode, diplomati, popotniki in politiki, ki so občutno zaznamovali našo zgodovino.
