VREMENSKA

Po poletnem soncu že prve snežinke!

Objavljeno 10. oktober 2014 09.07 | Posodobljeno 09. oktober 2014 23.19 | Piše: Jaroslav Jankovič

V prihodnjih dneh bo toplo, temperature do 26 °C, deževalo bo le v hribih. Okoli 20. oktobra se bo ohladilo, severni veter bo prinesel sneg.

LJUBLJANA – Klavrno in deževno poletje s povprečno nizkimi temperaturami smo preživeli. Zelenjave je dovolj, letos niso niti vrtičkarji z Ljubljanskega barja ali Krškega polja, kjer sonce ob žetvi junija močno pritisne in se še včeraj rodna zemlja čez noč posuši v razpokano, grudasto in prašno podlago, ob večerih s kanticami tekali do pip in hiteli zalivati obnemoglih solat.

Prehod v jesen je bil mehak, namesto majice s kratkimi rokavi smo si nadeli ohlapno srajco z dolgimi, in kot kaže, nas bo sonce v naslednjih dneh precej pogrelo.

Topel vinotok za uvod

Teden prepozno, bi rekli, saj je grozdje obrano, vinogradniki so se namreč bali, da bo segnilo še tisto, kar je ostalo lepega. Če bi bil človek vedež, ne bil bi revež, pravijo.

Meteorolog Andrej Pečenko z agencije za okolje nam je napovedal toplo in relativno sončno vreme vse do 20. oktobra. »Dnevi so se otoplili zaradi jugozahodnega vetra, na zahodu je še bilo nekaj padavin, medtem ko je bilo na vzhodu v četrtek že toplo in sončno. Dnevne temperature se bodo dvignile na 25 °C, kar pa ne bo doseglo rekorda.«

Do oktobrskega toplotnega rekorda je res še daleč. Dne 23. oktobra 1971 je bilo v Sloveniji izjemno toplo, skorajda vroče, saj so v Črnomlju namerili kar 29,8 °C.

Ali je tako vreme neobičajno za ta mesec? »Niti ne,« odgovarja Pečenko. »Ko sonce oslabi, se vreme stabilizira. Lahko je dež, a ni neviht in neurij.«

Oktober ali vinotok po starem nam je v spominu sicer kot deževen, ob večerih nas že zmrazi in se luže na pešpoteh v naravi kar nočejo izsušiti. Deloma res zaradi dežja, a tudi zaradi manj intenzivnega izhlapevanja.

Kot je povedal Pečenko, bo letošnji vinotok glede padavin povprečen ali celo suh. »V povprečju pade 147 litrov dežja na kvadratni meter, letos bodo količine podobne in spet daleč od rekorda; 1992. je namreč v tem mesecu padlo kar 505 litrov dežja na kvadratni meter.«

A vendarle so tu še trije tedni, lahko se zgodi še marsikaj, Pečenko nam je namignil, da bi lahko ob koncu meseca zapadel sneg, kar ne bi bilo nič nenavadnega. Zrak na poljih se ohlaja, in ko se bomo veselili očiščenega mošta in čakali sv. Martina, bodo hladni vetrovi zajeli Slovenijo in snežinke pobelile pobočja.

Deli s prijatelji