PIRAN – »Žvižgaj! Glej v tla! Stoj! Sedi! Vleci vrv! Hitreje!« in še kakšen glasen ukaz je poslušno ter brez oklevanja izpolnjevalo 60 zelencev, ki so v povorki po Piranu na ramah vlekli dolgo debelo ladijsko vrv. Na nosilih so spoštljivo prenašali vladarja vseh oceanov Neptuna. Oblečeni so bili v vreče iz vrečevine in so sklonjenih glav ob še kakšni šikani igrali vlogo ponižnih sužnjev. Poveljevali so jim, jih polivali z vodo in jih strogo nadzorovali gusarji ter vojaki z meči in helebardami, vse pa je s svojega prestola nadziral bog Neptun.
Ko so obhodili Tartinijev trg in piranske ulice, se je za njimi in okoli njih nabiralo čedalje več zvedavega občinstva, med katerim se je sem in tja pokazal kak zaskrbljen obraz mame. Nato so se ustavili pred piranskim pomolom, kjer jih je čakala zaprisega.
»Jaz, suhozemna pojava, koprnim, da bi bil sprejet med podložnike edinemu vladarju morskih prostranstev boga Neptuna, in nepreklicno obljubljam, da bom v štirih letih zaključil šolo...« so za Neptunom ponavljali prisego novi dijaki pomorske šole. To je bil letošnji že 68. Neptunov oziroma pomorski krst te šole, ki zdaj deluje v okviru Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran.
Ravnatelj šole Borut Butinar je povedal, da so letos pod okrilje vladarja vseh voda Neptuna sprejeli 60 novih dijakov. »Triintrideset je bodočih pomorščakov in 27 elektrotehnikov. V primerjavi z lanskim letom se je vpis rahlo povečal. Vsako leto napolnimo en oddelek dijakov plovnih tehnikov in en oddelek elektrotehnikov. Glede na vpis ocenjujemo, da se spreminja odnos do pomorstva in do poklicnih usmeritev. Tudi letos bo Splošna plovba najboljšim dijakom podelila štipendije, še zlasti za elektrotehnike pa je veliko povpraševanje v gospodarstvu, kjer jim že med šolanjem ponujajo delovno prakso in štipendije,« je dejal in dodal, da je Neptunov krst tako praznik šole kot praznik Pirana ter da želi, da bi spet postal dan, ki ga tako kot nekoč praznujejo vsi domačini.
Na krstu je bil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je pozdravil žalostne in preplašene obraze zelencev ter jih pred krstom opogumil in jim spravil nasmeh na obraze. Zaželel jim je uspešno šolanje in da v poklicu dosežejo vse, kar si želijo. Dijaki so prisluhnili še starosti slovenskega pomorstva Edvardu Roškarju, ki je orisal ustanovitev in zgodovino pomorske šole ter krsta. Spomnil je na čase, ko je imela Slovenija svoje ladje in ladjedelnice, in dijakom položil na srce, naj imajo radi morje ter ladje.
Pomorski krst je kot poseben obred prvič spontano zaživel davnega leta 1947 na pobudo 29 dijakov prve generacije takratne Slovenske pomorske trgovske akademije, ki je bila v Žusterni. V vseh letih je do danes obdržal svojo tradicijo in je tovrstni šolski običaj z najdaljšo neprekinjeno zgodbo, obenem pa tudi najstarejša turistična prireditev v Piranu. Zato so pomembna prizadevanja, da bi krst bodočih pomorcev postal še večji vsakoletni veličasten piranski pomorski dogodek. Na njem lahko tako bodoči pomorci kot obiskovalci začutijo našo povezanost z morjem, pa čeprav je slovensko pomorstvo, kot smo ga poznali nekoč in kljub resoluciji o pomorski usmeritvi naše države v krizi. Splošna plovba je v tujih rokah, nimamo več ladjedelnic in še kaj bi se našlo. Imamo pa še odlično pomorsko šolo, v kateri je žal vpis zadnja leta mnogo manjši, kot je bil pred desetletji.
Dogajanje so, kot se za mlade spodobi, z glasbenim programom popestrili Trio Tonja Senčar bend in mlada pevka piranske gimnazijke Samanta. Tudi letošnjo prireditev je ob organizaciji prizadevnega predavatelja šole in kapetana dolge plovbe Roka Sorte domiselno vodila Pirančanka Zora Mužinić, ki ima precej zaslug za to, da bo čez dve leti Piran deležen že 70. Neptunovega krsta. Je namreč običaj, ki pomembno pripomore k promociji pomorskega poklica, po katerem je v Evropski uniji in po svetu veliko povpraševanje. To še zlasti velja za poklic ladijskega strojnika. V zadnjih desetih letih zanj pri nas ni nikakršnega interesa, v Evropski uniji pa je izredno veliko povpraševanje.
Novinci so uspešno prestali vse krute preizkušnje, tudi tisto najhujšo, ko so jih na koncu pometali v morje..
Pot do plovbnega tehnika
Šola v Portorožu ima dijaški dom, izobraževanje pa poteka štiri leta v specializiranih učilnicah, na simulatorjih, v laboratorijih, v čolnarni, na različnih plovilih in tudi na ekskurzijah po tujini. Po končanem tretjem letniku dijaki opravljajo delovno prakso na čezoceanskih ladjah in na koncu, preden odplujejo v svet, dobijo naziv plovbni tehnik.
