Po operaciji je izkrvavel doma

KLINJA VAS PRI KOČEVJU – »Za medicinske sestre bom vedno našel lepo besedo, ker si zares zaslužijo svoje plače, a zdravniki zame ne obstajajo več,« začne pripoved 48-letni Igor Ritlop iz Klinje vasi pri Kočevju. Ostal je sam v veliki hiši v vasi, kjer skorajda ne verjamejo, da njegovega očeta Franca Ritlopa ni več. Konec decembra je izkrvavel v domači dnevni sobi.

Na zdravnike, te bogove v belem, je Igor besen. Toliko nemoči, kot je je izkusil v zadnjih dveh, treh mesecih, ni občutil še nikoli. »Pa sem jih prosil, naj mu pomagajo, saj je res trpel,« pravi Igor in se priduša: »Vse bi bilo dobro, če ata ne bi šel na tisto drugo operacijo, po kateri je šlo samo navzdol.«

Po prvem 
posegu okreval

Franc Ritlop, vsem znan kot Feri, je bil tudi pri 74 letih vitalen človek, ki k zdravnikom ni hodil. Samo zaklopko na srcu so mu zamenjali, pravi Igor: »To operacijo je odlično prestal in hitro okreval.« Kar ni bilo presenetljivo, saj je bil Feri vesel Prekmurec, s koreninami iz Radmožancev. Pri dvajsetih je odšel s trebuhom za kruhom na Kočevsko. Do upokojitve je delal v Melaminu in bil vse življenje aktiven: strasten gobar, lovec, tudi kmetoval je in bil pripravljen pomagati vsem.

»Ko sem bil brez avta, me je Feri vozil v službo, po koncu pa me je prišel tudi iskat. Res je vedno priskočil na pomoč. Bil je človek na mestu,« pravi sosed Damjan in pokaže na igrišče nasproti Ritlopove hiše, kjer je tudi Feri pomagal postaviti igrala za otroke: »Takega človeka je res škoda.«

Toda Feri je 29. decembra umrl. »Našel sem ga, z glavo naslonjenega na mizico v dnevni sobi, tako da sem najprej mislil, da mu je slabo,« pravi Igor. Pa je, ko ga je hotel dvigniti, ugotovil, da ni v nezavesti, ampak je nekaj hujšega. Okoli njega je bilo vse krvavo. »Izkrvavel je,« pravi Igor in pokaže na kavč, kjer se še vidi krvavi madež, in na luknjo v tleh, kjer so izrezali tapison, ker se vse krvi ni dalo očistiti. »A to se sploh ne bi zgodilo, če bi naš bil zdravstveni sistem urejen in bi zdravniki naredili, kar je njihovo delo – pomagali,« pribije Igor.

Zapleti

Feriju, ki sicer ni bil bolan, so lani naključno odkrili anevrizmo trebušne aorte. »Šel je na operacijo, kjer so mu z lasersko operacijo vstavili mrežico,« razloži Igor. Strokovno se temu reče stent graft. Toda med operacijo, pri kateri so mu napravo vstavili skozi luknjico pod levo ramo, so nastali hudi zapleti, kar je povzel tudi Ferijev domači zdravnik: po operaciji je nastal hematom v levi roki in pojavila se je obsežna okvara perifernega živčevja te okončine. »Med operacijo so mu poškodovali živec,« preprosto razloži Igor in zgrožen nadaljuje: »Toda namesto da bi ga po tej napaki zdravili in mu pomagali, so ga poslali domov.«

Feri roke in prstov ni mogel več uporabljati, rana, ki je nastala pri operaciji, pa je ostala odprta. »Sploh nisem vedel, da ni zašita, dokler mu nisem enkrat namesto patronažne sestre pomagal zamenjati obliža na rani pod levo roko. Ko sva počasi in z muko dvignila njegovo roko, sem zagledal dva centimetra široko nezaceljeno rano, ki je bila zelo globoka, tako da sem morda videl kost,« pravi Igor.

Roka je zatekla in pomodrela. »Bila je indigo modre barve,« pravi Igor, sosed Damjan pa prikimava. Na prsih je imel bulo, veliko kot ogromna moška pest, ki je bila modra in se je širila. Prsti na roki pa so mu zatekli, tako da so bili dvainpolkrat večji kot običajno, roke ni več mogel premikati …

Umiranje na obroke

Nekoč močan Feri je hiral in hujšal. »Roka se mu je začela gnojiti,« pravi Igor. Vedno hujše pa so bile tudi bolečine, čeprav so mu povečevali količine zdravil. »Kolikokrat sem prosil in moledoval zdravnike, naj mu pomagajo,« pravi Igor, pa so Ferija iz Kočevja odpeljali v Ljubljano, kjer so ga nekoliko »pošpikali«, pravi Igor, potem pa je bil po navadi po nekaj urah že nazaj. »Po drugi operaciji ga niso več vzeli v bolnišnico, ampak so ga pustili, naj umre doma,« pravi Igor. Prepričan je tudi, da bi bil Feri še živ, če ne bi šel na operacijo. Toda Igor ne krivi zdravnikov zaradi domnevnih napak, ampak zato, ker mu po tem niso več pomagali: niso ga vzeli v bolnišnico in ga zdravili.

»Ne morem jih razumeti,« pravi Igor. Razumeti namreč, da so mu očeta pustili na cedilu.

Zdravnikov iz UKC ne bo tožil. Nima s čim – lani je povrhu izgubil službo, a je bil zato, doda, lahko ves čas ob očetu –, poleg tega pa mu sodišče tako ne bi moglo povrniti izgube.