Po odvzeta vnuka gresta do Bruslja

VELENJE, LJUBLJANA – Krhka je usoda človeka, razpetega med vatle državnih služb, ki ocenjujejo primernost posameznika; krhka predvsem zato, ker ena odločitev človeku bistveno spremeni življenje. Uradniki pač premerijo delo uradnika in ministrica, v tem primeru Anja Kopač Mrak, zaskrbljeni javnosti, ki zbira podpise in se sprašuje, kaj je šlo narobe, pove: nadzor ni pokazal nepravilnosti, tako rekoč vse je bilo v redu. Spet se ni zalomilo pri njih. Pa se res ni?

Stari starši koroških dečkov so z zemljiškimi izpiski in drugo dokumentacijo minuli teden večkrat dokazali, da so bili podatki v zapisnikih neresnični. O navedkih sta polemizirala. Predvsem pa sta sama razbila misticizem glede ocene primernosti kandidatke za posvojitev (in babice) Marije Otorepec ter njene družine (beri: moža in dedka Ivana Škratka) za izvajanje rejniške dejavnosti – in to tako, da sta ocene strokovne državne službe pokazala javnosti, ki jo je zgodba aktivirala. Ocene, ki se ne prebirajo kot usodne, so bile za stare starše natanko to; usodne do te mere, da vnuka ne bosta mogla odraščati pri njima, ampak pri tujih ljudeh. Kri ni voda, zavre hitreje.

Protestirali v Velenju

V Velenju se je malo pred enajsto uro dopoldne pred stavbo, v kateri ima prostore tudi velenjski center za socialno delo, na protestnem shodu, ki ni bil uradno prijavljen, zbralo nekaj deset ljudi. Vsi so podprli prizadevanja starih staršev Marije Otorepec in Ivana Škratka, da bi svoja vnuka ne le čim prej videla, temveč tudi dobila nazaj. Da bi onadva lahko skrbela zanju. Protestnike so budno nadzirali policisti, ki so se pripeljali z marico, okrepljen nadzor s številnimi varnostniki pa je bil tudi v prostorih CSD, za vsak primer, če bi protestniki s silo vdrli skozi vrata. A ostali so dokaj mirni, vsake toliko časa je kdo le glasno zavpil: »Vrnite nam otroke, otroci niso vaša last!«

Stare starše so prišli podpret predvsem domačini iz Pameč, ki ju dobro poznajo, prav tako številne prijateljice pokojne Lidije Škratek, ki tega, kar se je zgodilo z otrokoma, ne morejo razumeti. Stari starši pa so, vsak je k sebi stiskal plišasto igračo, znova poudarili, da so z delavci centra za socialno delo ves čas sodelovali. A priznala sta, da sta čutila do njih nekakšen odpor, saj so jima že na prvem obisku, ko hčere še niti pokopala nista, zagrozili, da jima bodo otroke s silo odpeljali. »Takšnim ljudem le s težavo zaupaš. Vse tri mesece so z nama manipulirali, češ, če ne bova midva za to, bodo pa sami ukrepali,« sta dejala in se pomaknila bliže vratom CSD skupaj s protestniki. Enemu pa je očitno že pred tem uspelo priti v stavbo, saj se je z okna zadrl: »Otroci potrebujejo tudi ljubezen!«

Ko sta stara mati in oče znova prišla do besede, sta še povedala, da so res govorili, da bi otrokom poiskali rejnike, in te sta želela videti. Ko pa jima dokumenta, v katerem bi bilo obrazloženo, čemu onadva nista primerna za rejnika, na centru niso hoteli pokazati, sta poiskala odvetnika. »Ta nama je svetoval, da bo on urejal vse, in to sem jim na centru za socialno delo povedala. In prav to je bila verjetno tista pika na i, da so nato takoj ukrepali po svoje,« razmišlja Marija Otorepec. Na vprašanje, kako sta se z otrokoma pogovarjala o tem, čemu in zakaj je njuna mamica umrla, je Marija odgovorila, da so jima o tem, kako se pogovarjati in to povedati, svetovali strokovnjaki, ki sta jih poiskala v Slovenj Gradcu. »Midva sva jima povedala, da so ljudje rekli, da je ati mamico potisnil in je mamica zato umrla. In da je ati zdaj v zaporu,« je še razkrila Marija. Dodala je, da sta z otrokoma obiskovala psihologinjo in delovne terapevte, ki jih je potreboval starejši vnuk, ta je otrok s posebnimi potrebami. Zatem se je oglasila še njuna soseda Nada Hajtnik, tudi funkcionarka in prostovoljka v humanitarnih organizacijah: »Od leta 1968 živim v Pamečah, bila sem tudi v socialni komisiji, imam priznanje za naj prostovoljko iz leta 2004 in lahko jamčim, da s sosedi nikoli nismo imeli nobenih težav in sta tudi za svoji hčeri lepo skrbela. Boli me srce, ker stari starši nimajo pravice do vnukov, ker imajo drugi večjo. To je krivica, ki boli. Ne vem, kako lahko imamo takšne zakone v demokratični državi, da niti vnukov ne smemo več videti.«

Medtem so protestniki znova ponavljali, naj vrnejo otroke, ki niso njihova last. Prijateljice pokojne Lidije Škratek so vsake toliko časa oblile solze, tudi Mojco Breznikar, ki je velikokrat popazila otroka. »Jaz zaradi tega cele noči ne spim, ker razmišljam, kako prizadeti so. Zame je to ugrabitev.« Eden od protestnikov pa: »Če nepravilnosti v tem postopku niso ugotovili, bi bilo treba nemudoma spremeniti zakone, saj so potemtakem narobe napisani.« Stari starši in vsi njuni podporniki se ne bodo ustavili, po pravico, so odločeni, bodo šli vse do Bruslja.

Sprejeta in varna

Protestniki so se včeraj zbrali pred institucijo v napačnem kraju – direktorica CSD Velenje Lidija Hartman Koletnik jih ni mogla slišati, saj je bila takrat še v prestolnici, kjer se je udeležila novinarske konference ministrice in sedela tik ob njej, ko je pojasnila, da je bil razlog za odvzem otrok to, da stari starši naj ne bi hoteli sodelovati s CSD. To dejstvo še teden dni pred odvzemom otrok ni zabeleženo v zapisniku CSD Velenje, v katerem so ju seznanili s strokovnim mnenjem, da pač nista primerna za skrbnika: »Poveva, da sva seznanjena, da se za otroka išče primerna rejniška družina. Poveva, da želiva biti o vsem seznanjena – obrazložitev o vsem, kdo, kje, kaj. Pri tem želiva sodelovati. Ko bo primerna rejniška družina izbrana, želimo pri nameščanju čim bolj pomagati, da bo za otroka čim manj boleče. Družino želiva spoznati.« Pod tem sta podpisa Škratek in Otorepec. Nesodelovanje v zadnjem uradnem zapisniku – ki ga je podpisala Hartman Koletnikova teden dni pred odvzemom otrok – ni niti omenjeno, zdaj je to glavni razlog.

»Strokovna in zakonita odločitev,« kot je odvzem otrok krvnim sorodnikom upravičevala ministrica – ki se ji zaradi tega primera obeta interpelacija –, pa ni upoštevala še marsičesa; recimo opisov dejanskega stanja bivanja otrok, ki jih je po pripovedovanju starih staršev povzel njun zagovornik Andrej Hostnik: »Pri dosedanjem bivanju otrok pri babici in dedku ni bilo prav nikakršnih težav, celo nasprotno, v tem času sta ponotranjila, da je tukaj njun dom, da zanju skrbita dedek in babica, ki ju občasno že tudi kličeta 'mama' in 'ata', v družini se počutita sprejeta in varna.« Odvetnik je spodbijal še cel niz ugotovitev, ki jih je navedel CSD: od tega, da je ta nepravilno ugotovil, da stari starši ne postavljajo mej otrokom, do tega, da bi njegova stranka smernice CSD sprejela z zadržkom.

Direktor socialne inšpekcije Peter Stefanoski je včeraj v prestolnici povedal: »V socialnem varstvu ne obstajajo pravilne odločitve, so pa zakonite.« S prvim delom izjave se že kaže strinjati.