LJUBLJANA – Čeprav predsednik SD mag. Dejan Židan še kar »kot pokvarjena plošča« (vztrajno) ponavlja – to je konec koncev storil pred srečanjem s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem pa pred sredino sejo predsedstva SD in znova po njej, denimo v televizijski informativni oddaji Odmevi –, da ni bilo in ni nobenega razloga za odstop ali razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra, da je predsednik vlade s tem, ko je domnevno brez razloga predlagal Vebrovo razrešitev, kršil koalicijsko pogodbo, ter dopušča oziroma celo spodbuja špekulacije o tem, da bi njegova ponižana in razžaljena stranka lahko zapustila vladno koalicijo, je po parlamentarnih kuloarjih že mogoče slišati, da posamezni »strokovnjaki SD za kadrovska vprašanja« pospešeno iščejo takšnega kandidata za Vebrovega naslednika v fotelju ministra za obrambo, glede katerega jim koalicijska partnerja (SMC in Desus) ne bi mogla ničesar prigovarjati. Tisti, ki so po navadi zelo dobro obveščeni o prihodnjih potezah SD, so tokrat sicer prepričani, da ne Židan ne Veber, niti glavni tajnik SD Dejan Levanič kljub vsemu (kljub vsemu?) niso navdušeni nad zamislijo, da bi za Vebrovo naslednico Cerarju ponudili prav nekdanjo ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič.
Malodušje, ki paralizira
V zdajšnjem skoraj popolnem malodušju pa resda ne omenjajo drugih imen. Na seji predsedstva SD je (pre)vladalo takšno razpoloženje, kot ga je nekdo opisal, da se bodo nazadnje pač sprijaznili s predlogom, ki bo še največkrat omenjen v medijih. Nekateri kljub temu špekulirajo, da bi njihov kandidat (ne samo za naslednika odstopljene Klavdije Markež, marveč celo za obrambnega ministra, če bo to nujno) lahko bil, pa naj se sliši še tako neverjetno, nekdanji minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo. Toda največja težava za SD v tem hipu že naj ne bi bila več najti dovolj populistične utemeljitve, s katero bi pred slovensko javnostjo in svojimi volivci opravičili, zakaj se niti Veber ni pripravljen več oklepati funkcije ministra za obrambo, še sploh če predsednik vlade čisto zares misli, da po aferi Vebergate ne bi mogel več sodelovati z njim. V SD se menda (kljub omenjenim Židanovim izjavam) še kako dobro zavedajo, da so zanje nekatere druge prioritete politično precej pomembnejše od tako imenovanega reševanja vojaka Ryana (reševanja Vebrovega ministrskega fotelja). Prvič, tistih nekaj dni, ki nas še ločijo od neizbežne Vebrove razrešitve, bi pač radi čim uspešneje izkoristili za politični marketing (za prepričevanje državljanov, da želi SD s preprečitvijo nerazumne oziroma pretirane privatizacije državnega premoženja predvsem obvarovati nacionalni interes ter posledično tudi pravice ljudi na gospodarskem in socialnem področju), drugič, si izboriti zadovoljivo politično nagrado za to, ker so vendarle pripravljeni popustiti glede Vebra, tretjič, v bližnji prihodnosti zagotoviti tudi Vebru zanj dovolj zanimivo nagrado (novo funkcijo, dovolj privlačen fotelj), in četrtič, si nujno zagotoviti tudi največjo korist od neizbežne delne rekonstrukcije Cerarjeve ministrske ekipe. Težko bi rekli, kot je nedavno dejal neki nekdanji poslanec, da je SD kdaj koli bil ali da je danes pretirano skromen pri snovanju svojih političnih ambicij in apetitov.
V tem hipu so še v koaliciji! Predsednik SD mag. Dejan Židan poudarja, da je zanimivo, da je prav njegova stranka najtrši člen vladne koalicije, in vztraja, da je premier dr. Miro Cerar s tem, ko je predlagal razrešitev ministra za obrambo Janka Vebra, kršil koalicijsko pogodbo. Neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bo SD zapustil koalicijo, če bo parlamentarna večina Vebra razrešila, pa se izmika. Spet in spet le ponavlja, da je SD prav gotovo v tem hipu še v koaliciji oziroma del koalicije. |
