LJUBLJANA – Po jedrski katastrofi v japonski Fukošimi leta 2011, ki velja za največjo jedrsko nesrečo po Černobilu iz leta 1986, in znova burnih razpravah za ali proti jedrski energiji, je nedavno Evropska komisija poskrbela za presenečenje: dala je namreč zeleno luč za izgradnjo nove jedrske elektrarne v angleškem kraju Hinkley Point. Odločitev komisije je prelomna, saj je prvič odobrila državno pomoč za izgradnjo nove jedrske elektrarne, odločitev pa bo v prihodnje najverjetneje vplivala na politike (in finančne sheme) posameznih držav o nuklearni industriji.
Poenostavljeno rečeno, z odločitvijo se je zgodil preobrat od tržnega pristopa v elektroenergetiki k državnemu.
Slovenski investitor za Jek 2 ne počiva
Ima lahko odločitev kakršen koli pomen za slovenski projekt Nek 2, ki je sicer po velikem bumu izginil iz uradnih državnih dokumentov? Investitor, skupina Gen energija, ima, kot so nam odgovorili iz podjetja, pripravljene vse strokovne podlage za ustrezno umestitev, obravnavo in argumentacijo širitve jedrskih kapacitet, ki trenutno prispevajo okoli 36 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji. Do letos so opravili vse analize in študije upravičenosti in izvedljivosti projekta Jek 2, potrebne za začetek postopka odločanja na ravni države. Ob tem podatkov časnika Dnevnik, da naj bi bilo za te študije v treh letih porabljenih skoraj pet milijonov evrov, niso ne potrdili ne zanikali.
In kako v podjetju komentirajo evropsko odločitev? »Evropska komisija je v britanskem primeru potrdila, da ne gre za prepovedano državno pomoč, pač pa za projekt tržne narave. Upoštevati je treba, da je energetika tržna dejavnost, kar se izraža v končnih cenah električne energije, zato slabih odločitev v (elektro)energetiki ne plačajo država in davkoplačevalci, ampak porabniki električne energije. In obratno, dobre odločitve pomenijo nižje cene električne energije za porabnike: gospodinjstva, celotno gospodarstvo z industrijo in storitvenimi dejavnostmi ter javni sektor.«
Objekt, ki samega sebe ne pokriva s prodajo, ne more biti trajnosten
Dodajajo, da britanski model potrjuje, kako strateško pomembno področje je energetika in kako ključno je, da država zagotovi ustrezne pogoje za investitorje, ki lahko z energetskimi projekti »zagotovijo zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčni ceni ter prispevajo k izpolnjevanju okoljskih in podnebnih ciljev«. Pravijo, da si Velika Britanija prizadeva zagotoviti okolje, ki bo investitorje spodbudilo k vlaganjem v ustrezne tehnologije za oskrbo z energijo. S celostno oceno prednosti in slabosti posameznih razpoložljivih virov z vidika ekonomike, prostorskega in okoljskega obremenjevanja (še posebej toplogrednih plinov) ter zanesljivosti in varnosti oskrbe z energijo zagovarjajo, da trajnost ni le okoljska, ampak je vsaj tudi ekonomska kategorija.
»Dejstvo je, da energetski objekt, ki samega sebe ne pokriva s prodajo, ni in ne more biti trajnosten ne glede na stopnjo okoljske trajnosti. Odločitev Evropske komisije v povezavi z britanskim primerom je strateškega pomena za vse države, ki se bodo v naslednjem obdobju soočale z izzivi pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo po konkurenčnih pogojih in jih poskušale učinkovito reševati,« pravijo v Gen energiji.
Da se bo na področju jedrske energije v evropskem prostoru marsikaj spremenilo, meni tudi Michael Reimon, v Evropskem parlamentu predstavnik avstrijskih Zelenih in Evropske svobodne alianse, saj pravi, da britanska odločitev pomeni nov začetek za jedrsko energijo v Evropi. |
Pomoč države investitorju pri dolgoročnem obvladovanju tveganj
Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jozef Stefan, k temu dodaja, da je v Veliki Britaniji že nekaj let čutiti zelo jasen konsenz stroke, politične pozicije in opozicije o tem, da nujno potrebujejo nove elektrarne. »Glede na britanske naravne danosti je jedrska energija edina realna možnost, ta konsenz pa ostaja nespremenjen tudi po vsaj zadnjih dveh zamenjavah vlade.«
Za jedrske elektrarne sta značilno izjemno robustna zasnova in zelo dolg investicijski cikel: skoraj desetletje je potrebno za odločitev o gradnji, naslednje desetletje za gradnjo, obratovanje pa nato traja 60 ali več let, pravi Cizelj. »Stroški gradnje gredo v nekaj milijard evrov. Investitorji morajo zato finančna, tržna, politična, kadrovska in še kakšna tveganja obvladovati skozi tako rekoč vse stoletje. Državna pomoč v Veliki Britaniji pomeni predvsem jasno pomoč države investitorju pri dolgoročnem obvladovanju vseh teh tveganj.«
In kaj konkretno pomeni obljubljena državna pomoč? Najnižje cene za dobavljeno električno energijo in stabilnost zakonodaje v prvih 35 letih obratovanja dveh načrtovanih jedrskih elektrarn v Hinckley Pointu. Na ta način bo investitorju bistveno laže obvladovati finančna in pravna tveganja, pojasnjuje Cizelj.
Gradnja jedrskih elektrarn ima namreč precej burno zgodovino: v Avstriji so, denimo, v 80. letih prejšnjega stoletja z referendumom že ustavili gradnjo jedrske elektrarne, v Italiji pa so z referendumsko odločitvijo zaustavili štiri delujoče jedrske elektrarne.
Direktorat za energijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) je seznanjen z odločitvijo Evropske komisije, da se dovoli oblika državne pomoči za pomoč pri gradnji jedrske elektrarne Hinkley Point C v Veliki Britaniji, vendar pa niso seznanjeni s podrobnostmi odločitve in je zato ne morejo komentirati, so sporočili z ministrstva. Kaj na področju energetike čaka Slovenijo? In je Jek 2 še vedno ena od možnosti? Na direktoratu odgovarjajo, da je bila v dosedanjih načrtih za razvoj slovenske energetike jedrska opcija vedno del teh načrtov, konkretno bo na to vprašanje odgovorila Resolucija o Energetskem konceptu Slovenije, ki jo bodo začeli pripravljati na MzI. |
V Britanijo največji upravljavec jedrskih elektrarn na svetu
Konzorciji velikih evropskih proizvajalcev elektrike, v katerih prevladuje zasebni kapital (npr. E.On in RWE), so se po nekaj letih priprav na investicijo iz Velike Britanije umaknili, saj so ocenili, da bi bila finančna tveganja brez državne pomoči prevelika. V igri je tako ostal samo še francoski državni proizvajalec elektrike EDF, ki je z 58 jedrskimi elektrarnami največji upravljavec jedrskih elektrarn na svetu in proizvede dobrih 20 odstotkov električne energije v Evropski uniji in ki namerava v Hinckley Pointu postaviti dve jedrski elektrarni francoskega proizvajalca AREVA (EPR; European Pressurized Reactor).
»Spodbuda bo torej pomagala pri zagonu francoske (in s tem tudi evropske) jedrske industrije. Podobni dogovori so že bili sklenjeni v neposredni bližine Evropske unije: Turčija je naročila štiri ruske jedrske elektrarne, ki jih bodo za garantirano ceno električne energije postavili in upravljali Rusi. Mogoče je, da bodo tudi druge članice EU uporabile podoben model in na ta način pomagale pri zanesljivi oskrbi s konkurenčno in okolju prijazno električno energijo,« še meni Cizelj.
V Sloveniji imamo Teš, Jek 2 bi stal do pet milijard evrov
Pa se vrnimo na domača tla. O energetski oskrbi Slovenije v zadnjem času politiki ne govorijo več radi, in to ne le zaradi gospodarske krize ter pomanjkanja denarja, ampak na začetek morebitnih novih energetskih projektov meče slabo luč tudi pestro dogajanja okoli Termoelektrarne Šoštanj in nadomestnega bloka 6. Kako se bo jara kača s Teš 6 razpletla in koliko bo naložba, ki se nenehno draži, stala, še vedno ni jasno.
Pred leti je bila tudi v uradni politiki še zelo živa razprava o Jek 2. Projekta v uradnih državnih dokumentih zdaj ni, čeprav je, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, že zdaj stal več milijonov evrov. O porabljenih sredstvih v Gen energiji ne govorijo, ocenjujejo pa, da bi novi blok jedrske elektrarne stal med tremi in pol ter petimi milijardami evrov (odvisno od velikosti enote, ki bi bila med 1.100 in 1.600 MW). Govorimo o gradnji na lokaciji Krško, kjer imamo zdajšnjo elektrarno, z izgradnjo daljnovoda Krško–Beričevo pa je mogoča priključitev nove elektrarne na omrežje.
Ker gre tudi pri načrtovanem novem bloku v projektu Jek 2 za energetski objekt širšega, mednarodno-regijskega pomena, se jim zdi smiselno sodelovanje s partnerji v regiji. O konkretnih imenih v Gen energiji niso govorili, so pa dodali, da se za soinvestitorstvo zanimajo predvsem energetske družbe iz sosednjih držav, ki vedo, da bo na tem prostoru dolgoročno manjkalo nizkoogljične električne energije po konkurenčni ceni, z visoko zanesljivostjo dobave ter z minimalnimi vplivi na okolje. Računajo, da bi skupaj z drugimi slovenskimi družbami imeli skupaj 51-odstotni delež, pri čemer bi koristili lastne vire, kredite in obveznice, ostalo pa bi bilo smiselno prepustiti sosednjim energetskim družbam ali portfeljskim vlagateljem, o finančni shemi Jek 2 povedo v Gen energiji.
Pa je izgradnja Jek 2 sploh smiselna za Slovenijo? Kakšne bi bile druge možnosti Slovenije? Cizelj meni, da bi bila, saj bi z minimalnimi vplivi na zdravje in okolje močno okrepila slovensko energetsko neodvisnost, je pa odločitev o tem, ali in koliko energetske neodvisnosti Slovenija potrebuje, v rokah politike. »Projekt bo uspel, če bosta investitor, domači ali tuji, in politika našla dogovor o načinih dolgoročnega obvladovanja tveganj. Pri tem bo ključno tudi to, ali bo investitor hotel in znal spodbuditi močan potencial in podporo slovenske stroke. Naj spomnim, da je finski TVO za spremljanje gradnje jedrske elektrarne Olkiluoto 3 na ključ angažiral več kot 500 strokovnjakov. Tistih, ki zagotavljajo, da bo TVO dobil to, kar je naročil, in da bodo sodelavci TVO po prevzemu elektrarne obvladovali vse vidike upravljanja in vzdrževanja novega objekta. Teh kadrov pri nas še zdaleč ni dovolj in jih bo treba šele izobraziti in usposobiti,« je še pojasnil Cizelj.
