ODKLENKALO JIM JE

Po novem prijavljajo tudi dnevne počitke

Objavljeno 15. maj 2017 23.03 | Posodobljeno 15. maj 2017 23.03 | Piše: Vladimir Jerman

Po starem hotelirjem ni bilo treba prijavljati dnevnih počitkov. Z novim zakonom je anonimnosti uživalcev veselih uric odklenkalo.

Snežana Škerbinc s turističnogostinske zbornice meni, da je zaskrbljenost odveč. Foto: Voranc Vogel

LJUBLJANA – Šušlja se, že to napeljuje na občutljivo tematiko, da obstaja kategorija hotelskih gostov, ki sob ne najema za prenočevanje, ampak za kratek dnevni počitek. Uro, morda dve ali tri. Pa mora gost, običajno sta itak dva, ves ta dragoceni čas resnično počivati? Prekaljenemu hotelirju, ki ga povprašamo za pojasnilo, se usta – že prej nam je postavil pogoj, da ne razkrijemo njegove identitete – široko raztegnejo: »Oddajo sobe zaračunam in to je vse. Ali gosta tisto urico ali dve izvajata inštrukcije ali seksata, mi je popolnoma vseeno.« 
No, razen res redkih izjem gre menda vedno za seks. Na recepciji se par včasih pojavi že skupaj, včasih pa eden najame sobo in kmalu dobi obisk. Ne najemajo sob vselej moški, opozori naš sogovornik: »Naraščajoči trend zadnjih let je, da sobe za kratek čas najemajo zrele gospe s krepko mlajšimi kerlci. Ali je njen mladi gost morda nečak ali pa praktikant iz službe, nisem še nikoli nobene spraševal. Vsi naši gostje so enako dobrodošli in izkazujemo jim popolno diskrecijo.«

Široke zakonske postelje

Seveda dnevni počitek še zdaleč ne pomeni nujno spolnega udejstvovanja. Pred časom v strokovni publikaciji Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism objavljena raziskava ugotavlja, če ste slabo prespali noč, da vam popoldanski spanec krepi imunski sistem in blaži posledice stresa. Po neprespani noči se težje zberete za delovne napore in tudi za volanom ste bolj izpostavljeni prometnim nesrečam – zato je dnevni počitek blagodejna rešitev.

A na splošno ob dnevnem počitku ne pomislimo na preutrujenost. 
Odgovor, kaj Slovenci najčešče razumemo pod najetjem sobe za dnevni počitek, smo poiskali na spletnih portalih. Z enega izmed njih izvemo: »Predstavljamo vam hotele, apartmaje in sobe za dnevni počitek. Cena najema velja za sobo, torej sta že všteti dve osebi. V nekaterih primerih vas ob prihodu v sobi čaka tudi penina, pri tistih malo dražjih je v njej tudi džakuzi. V večini primerov so ponudniki dnevnih počitkov tudi zelo diskretni.« Sledi seznam »diskretnih ponudnikov za dnevni počitek, kamor lahko brez skrbi pospremite svojo ljubico, dekle na klic ali spremljevalko« s podukom, kaj naj gost pričakuje: »Sobe za dnevni počitek imajo običajno široke zakonske postelje, tako da ob popoldanski utrujenosti zelo prija tudi erotična masaža.«

Pojasnijo še, da velja za »najem dnevnega počitka, kot nam pove že samo ime, podnevi nekje do 18. ure«. Če bi gost, ki je najel sobo le za nekaj veselih uric, najem želel podaljšati, seveda lahko. Tisto je potem nočitev.

V nadaljevanju portal (najbrž ne brezplačno) objavlja 34 konkretnih ponudnikov sob za počitek, največ iz Ljubljane, Maribora in Celja, pa tudi iz manjših krajev, celo vasi. Zapisane cene se gibljejo od najmanj 20 do največ 79 evrov. Dražje ponujajo dodatne vsebine (džakuzi, šampanjec).

Nekateri ponudniki še posebno poudarijo, da zagotavljajo popolno diskretnost najema. Konkretneje smo želeli povprašati pri dveh večjih hotelih, ki sta splošno priljubljena kot ponudnika počitka. Pri obeh, že ko smo se predstavili za novinarje, nam, po kratkem telefonskem posvetovanju s šefom, niso dovolili niti do direktorjeve pisarne: »Kar želite vedeti, napišite z elektronsko pošto.« Ravnali smo tako, odgovora (do zaključka redakcije) pa še vedno nobenega.

Gostiteljeva dolžnost

Kako je z obveznostjo prijavljanja dnevnih počitkarjev oziroma užitkarjev policiji, je zaslutiti iz odgovora hotelirju, ki si je želel razjasniti, kaj mu nalaga zakon, do potankosti. Tako mu je sporočil policijski inšpektor: »Če se posamezniki nastanijo v turističnem ali gostinskem objektu, jih mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njihovem sprejemu oziroma odhodu (10. člen še veljavnega zakona o prijavi prebivališča). To pomeni, da za stanodajalca postane obveznost prijave gosta v primeru, ko le ta prenoči. Če pride samo na počitek (torej nekaj ur), policijska prijava ni potrebna.«

Kmalu bo drugače, nadaljuje inšpektor: »Nov zakon o prijavi prebivališča, ki se bo začel uporabljati 13. 8. 2017, bo zadevo urejal malo drugače, saj je zakonska dikcija zapisana drugače kot v še veljavnem zakonu, in sicer: 39. člen (2) Gostitelj vpiše vsakega gosta, ki mu ponudi nastanitev, v knjigo gostov najpozneje v 12 urah po prihodu, ne glede na trajanje nastanitve. To pomeni, da bodo s tem dnem gostitelji (pojmi v novem zakonu so tudi drugače opredeljeni) morali prijaviti vse goste, ki se pri njih nastanijo, tudi če pridejo samo na počitek.« 

Kako je na tujem
Posteljo za kratek počitek kdaj pa kdaj najame tudi gost, za katerim je dolganočna vožnja, da bi si pred dnevnimi obveznostmi v kraju prispetja odpo-čil vsaj za prvo silo. Ga tuji hotelir prijavi ali ne? Športni spremljevalec se jespomnil svojega primera iz Nizozemske: »Receptor me je vprašal le za plačilno kartico, nobenega osebnega dokumenta ni zahteval.«

Odziv hotelirjev na novost smo najprej iskali na Turistično-gostinski zbornici Slovenije. Iskali že, ne pa tudi našli. Zbornična samostojna svetovalka o zakonodaji za področje gostinstva in turizma mag. Snežana Škerbinc je prepričana, da je vsakršna zaskrbljenost odvečna: »Vaša domneva, da bodo morali po novem zakonu o prijavi prebivališča hotelirji in drugi gostinci prijavljati goste ne glede na trajanje nastanitve, kar do zdaj ni veljalo, preprosto ne drži. Po prejšnjem Zakonu o prijavi prebivališča (Uradni list RS št. 59/06) je prav tako v 9. členu zapisano, da morajo biti gosti prijavljeni policiji najpozneje v 12 urah ne glede na trajanje nastanitve. Torej, tudi za popoldanske počitke. In torej, ni nič novega na tem področju, o čemer bi se dalo pogovarjati.«

Kdo torej ne ve – policijski inšpektor ali zbornična svetovalka? Je mogoče, da bi inšpektor ustrelil kozla? Mag. Vesna Drole, vodja Sektorja za odnose z javnostmi policije, je razložila: »Trinajstega avgusta 2016 je začel veljati nov zakon o prijavi prebivališča, ki se bo začel uporabljati s 13. avgustom 2017. Dejansko je v novem zakonu določeno, da je treba prijavljati vse goste, tudi za kratkotrajni počitek. Gostiteljji bodo po novem o gostih poročali prek spletne aplikacije na spletni strani Ajpes, razen tistih, ki po zakonu niso zavezani za vpis v register nastanitevenih obratov (določbe spremembe Zakona o gostinstvu). Gostitelji bodo s poročanjem prek ene točke (sledimo projektu e-turizem) s 1. decembrom 2017, ko bo vzposatavljen register nastanitvenih obratov, imeli možnost začetka poročanja po novem. Po novem pomeni, da bo gostitelj podatke posredoval samo enkrat prek spletne aplikacije na Ajpes in ne več vsakemu posebej. Rok za vpis v register nastanitvenih obratov je za gostitelje tri mesece, tako da bodo dejansko s 1. marcem 2018 vsi gostitelji morali poročati po novem. Med 1. decembrom in 1. marcem bo dvojni sistem, do 1. decembra pa zadeve še vedno potekajo po starem.« 

Deli s prijatelji