Po maši na Brezjah je odvrgla bergle

Pred podobo Marije Pomagaj kranjskega slikarja Leopolda Layerja v cerkvi na Brezjah na Gorenjskem so se leta 1863 začela dogajati uslišanja in čudežne ozdravitve. O teh začetkih lahko več preberemo v knjižici Marija Pomagaj na Brezjah in čudne dogodbe na tem kraji, ki je izšla leta 1887. »Veliko ljudi iz bližnjih in daljnih krajev je že prišlo in še vedno prihaja k Mariji Pomagaj na Brezje, odkar je 22. kimovca 1863 neka deklica tu zadobila čudno pomoč,« preberemo v knjigi. »Tudi pozneje je pri tej mili podobi mnogo ljudi zadobilo več milosti, kakor se sploh pripoveduje od hiše do hiše po Gorenjskem.«

Pisec dalje navaja kar več primerov čudežnih ozdravitev, kot zgovorno priča prvi: »Jaz, Mica T., doma v Begunjah na Gorenjskem, rojena 28. svečana 1856, sem ležala dvanajst tednov bolna. Huda božjast me je lomila, in sicer tako, da se mi desna noga v kolenu popolnoma sključi, da se v kolenu nič ne vda in je od kolena naprej vsa mrtva. Po bolezni hodim še šestnajst tednov po bergljah in med tem časom vedno rabim zdravila. Potem se mi dvakrat zaporedoma sanja, da grem v cerkev k Mariji Pomagaj na Brezje po bergljah, iz cerkve pa brez bergelj. Po sv. Matevžu ta dan, t. j. 22 kimovca 1863. leta, grem res k Mariji Pomagaj na Brezje. Po sveti maši ostanem še v cerkvi in Marijo prosim, da bi se spolnile moje sanje. Marija me je uslišala; šla sem brez bergelj domou.«

Ortopedski pripomočki vojakom

Za dogajanje po prvi milostni ozdravitvi na Brezjah leta 1863 so bile značilne številne tovrstne ozdravitve. Votivne podobe so posledica dogodkov, ki zaznamujejo življenje darovalcev. Večina je posvečena rešitvi v bolezni in nesreči. Pričajo o zvestobi romarjev v veri, saj so mnogi dolga leta romali na Brezje. Poseben primer so tisti, ki so prinesli votiv šele dolga leta po milostnem dogodku.

Ko so junija 1910 prešteli dokaze, ki so jih pustili romarji po ozdravitvah na Brezjah, so našteli 242 bergel, 293 votivnih podob z natančnimi podatki in 188 slik z vsaj nakazanimi prejetimi milostmi. Čeprav je nekaj milostnih ozdravitev natančno opisanih, resnejše medicinske preiskave ozdravitev ni bilo. Bergel in drugih ortopedskih pripomočkov v brezjanski votivni zbirki ni več. Še uporabne so dali med prvo svetovno vojno za vojsko. Niso se ohranili niti številni drugi votivi.

V knjigi Marija Pomagaj – milostna podoba na Brezjah lahko preberemo, da so nove votive prinašali tudi med prvo in drugo svetovno vojno. Leta 1935 so ocenjevali, da romarji darujejo od 60 do 80 podob na leto. Takrat so jih našteli 977. Danes je bogastvo romarskih daril, posvetil in nagovorov Mariji neizmerno večje. Na mrežah okoli kapelice Marije Pomagaj in pri dveh stranskih oltarjih je razstavljenih več kot

600 votivov, a romarji prinašajo nove in nove. V okolici kapelice je danes vklesanih več kot 230 votivnih zapisov.

Na Brezjah še posebno poudarjajo, da posebne zdravniške in druge dokumentacije, pričevanj in izpovedi o milostnih ozdravitvah in drugih milostih, za katere se romarji zahvaljujejo pred Marijo, nimajo zbranih. Pomembno je še nekaj, na kar opozarjajo na Brezjah. Cerkev o teh dogodkih ni ničesar izrekla, nobeden ni dobil njenega uradnega potrdila; pri presoji dogodkov, ki jih imajo ljudje za čudeže, je Cerkev zelo stroga. Hoče namreč izključiti vse, kar bi izviralo iz človeške neuravnovešenosti, zanesenjaštva, živčnosti ali bolne domišljije. Kljub temu imajo posamezni primeri veliko človeško vrednost.