LJUBLJANA – Cvetna nedelja nas je v jugovzhodni Sloveniji obdarila s snegom. Še v soboto zvečer smo kolovratili naokoli v kratkih rokavih, okoli enih zjutraj pa je nenavadno močno zapihalo. Prebivalci Krškega polja, Gorjancev in Posavskega hribovja so bili začudeni, ko so zjutraj pogledali skozi okno: pokrajina je bila odeta v snežno odejo.
Španski bezeg že cveti
Kdo bi si mislil? Pogledovali smo že proti morju. Toda prav v soboto, ko je sonce vabilo na sprehod, nas je starejši kmet v Velikem Podlogu, starodavni vasi na Krškem polju, kjer so nekoč stali mlini kostanjeviških menihov, pri vodnjaku ogovoril: »Pretoplo je za ta čas. Prišel bo mraz in trpela bosta sadje in trta. Pa presuho. Trava bi morala že plezati po kolenih. Če ne bo dežja, tudi želi ne bomo.«
Modro napoved sem sprejel s prijaznim nasmehom in jo kratko malo preslišal. Naslednje jutro me je ob pogledu na zasneženo polje zmrazilo po laktih.
»Da, imeli smo majske temperature,« pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik iz agencije za okolje. »Marčevska temperatura je bila v povprečju za cele štiri stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja.«
Velika noč bo letos 8. aprila, praznujemo jo prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju, 22. marec je tako najbolj zgoden datum, na katerega lahko pade velika noč. V zadnjem desetletju je bila najbolj zgodaj leta 2008, to je 23. marca.
Kot namiguje Sušnikova, španski bezeg (Syringa vulgaris) običajno zacveti v Portorožu okrog 21. aprila, v večjem delu osrednje Slovenije pa med 20. in 25. aprilom. Toda letos so se prvi cvetovi v osrednji Sloveniji pojavili že ob koncu marca.
Tudi aprila se lahko v nekaterih predelih Slovenije, predvsem na Gorenjskem, Notranjskem, še zadržuje sneg, povprečno obdobje v zadnjih desetih letih je od 5 do 10 dni. Sneg za veliko noč v aprilu tako ni redkost.
Meja sneženja niže
Ohladitev na cvetno nedeljo je povzročila, da se je meja sneženja spustila do 300 metrov nadmorske višine. Na Krškem polju je sneg do 11. ure dopoldne sicer izginil s polj, ta so čudežno ozelenela. Padavin je bilo v resnici malo, saj je padalo le v osrednji in jugovzhodni Sloveniji; okoli Grosupljega, Ivančne Gorice pa v Posavju in na Krškem polju je padlo 15 milimetrov dežja, drugod je deževalo le za vzorec – toliko, da je vznemirilo presušeno prst, pomagalo pa ni veliko, saj hidrologi ugotavljajo, da so zaloge vode kritične. Da bi se te normalizirale, bi moralo deževati en mesec skupaj.
Aprila zmrzuje
Aprila smo sicer vajeni nihanja temperature, saj se te lahko čez dan povzpnejo na 20 stopinj in čez noč padejo na nič, neredko tudi nižje. Ker je to po navadi vlažen, deževen mesec in vse cveti, obstaja velika nevarnost zmrzali in pozebe.
V največji nevarnosti so krhke rastlinice vrtnin na poljih in vrtovih, odprti cvetovi sadnega drevja in brsti vinske trte.
»Ker je cvetenje pri večini sadnih rastlin postopno, lahko na eni hkrati najdemo vse razvojne faze brstov oziroma odpiranja cvetov, zato je pozeba popolna pri relativno nizkih temperaturah zraka, ki padejo pod –4 stopinj Celzija,« pojasni Sušnikova.
Statistika pravi, da obstaja nevarnost pozebe od 20. februarja, ko se ozračje postopno ogreva, čez dan se ogreje tudi na 5–10 stopinj, minimalne temperature pa so še vedno več stopinj pod zmrziščem, do konca aprila, sadje je zmrznilo že tudi za prvomajske praznike.
Tla po Sloveniji so močno izsušena, kar pomeni, da so posevki v zelo slabi kondiciji in se ne morejo regenerirati. Zadnji dež je izsuševanje nekoliko omejil, vendar je bilo padavin daleč premalo za vzpostavitev dovolj založenosti tal z vodo.
Sneg na Bočju
Bila je cvetna nedelja, Gospodov dan. Podložan Jože Zagrajšek nas je povabil v svojo gorco na Bočje.»Boš videl, gori je sneg,« se je pridušal. In smo šli. Ozka ovinkasta cesta je vodila navkreber mimo majhnih idiličnih vinogradov in majhnih zidanic. Tudi Jože ima 400 trt, prideluje cviček, na sobotnem ocenjevanju v Podbočju je dobil visoko oceno, skoraj 16 točk. Res je lepo stekel po grlu, medtem ko nam je gospodar kazal poraščene obronke Gorjancev, kjer je košenice in krošnje lepo pobelil sneg. »Trta odganja, v naslednjih dneh bo pomrznilo, to ni dobro,« je govoril sam zase.
Potipali smo poganjek na trti, bil je moker in hladen, čeprav je nanj sijalo dopoldansko sonce. Pri sosedu kup lepo presušenega hlevskega gnoja, ki je pognojil trte. Med vrstami je cvetela vinogradniška breskev. Veje je stegovala daleč nad kole, vijolično oranžne cvetove je nastavljala soncu.
Zelena in snežena velika noč
V letih 2001 in 2008 smo pisanice valili v hiši, saj je bil zunaj sneg. Le štirikrat v zadnjih enajstih letih pa je bila pot do žegnanja suha. Naslednje leto bo velika noč 31. marca, leta 2014 20. aprila, leta 2015 pa 5. aprila.
Dve pozebi v desetih letih
Spomladanska pozeba lahko povzroči veliko škodo. Je posledica sovpadanja fenološkega stanja rastlin in vremenskih razmer, zaradi katerih se temperature zraka znižajo pod kritično mejo za preživetje cvetnih brstov. Vdori hladnega zraka so v aprilskem obdobju še nekaj povsem običajnega. V zadnjih letih je zaradi višjih temperatur zraka fenološki razvoj pogosto zgodnejši, kar še povečuje tveganje za pozebo sadnega drevja. Cvetenje se zaradi toplih pomladi v povprečju pomika v obdobje še večje pogostnosti kritičnih temperatur zraka. Če se bo povprečna temperatura zraka v osrednji Sloveniji dvignila za eno stopinjo Celzija, bo cvetenje 9–14 dni zgodnejše, tveganje za pozebo pa lahko celo 20–30 odstotkov večje kot zdaj. To z drugimi besedami pomeni, da bo moral tam, kjer sadjar zdaj računa na 10-odstotno tveganje za pozebo (enkrat na 10 let), ob 10-odstotnem povečanju računati na pozebo dvakrat v desetih letih.
