DRENOV GRIČ – Vsi se (vsaj pregovorno) zavedamo, kako pomembno je zdravje in kako težko je brez njega. A šele ko začnejo človeka pestiti zdravstvene tegobe, začuti resničnost teh besed ter pomen, ki ga ima bolezen na kakovost življenja. Pri 38-letni Ireni Volkner z Drenovega Griča pri Vrhniki so se glavoboli – zaradi katerih je šla prvič k zdravniku pred petimi leti – razvili v katastrofo, ki se samo poglablja in ji ni videti konca. A prava agonija se vleče od decembra lani, ko so ji po magnetni resonanci ugotovili tumor na lobanjski bazi.
Operacije od nikoder
»Osebna zdravnica me je pod nujno napotila na nevrokirurgijo, kjer sem bila sprejeta pri dežurnem zdravniku dr. Ardebiliju. Ker je bil dežuren, sem dobila njega, tako sem imela to nesrečo. Ker če bi imela srečo, bi bila morda že operirana,« z grenkobo pripoveduje Irena. Pokaže tri dopise, s katerimi so ji predvideli operacijo; najprej januarja, septembra in oktobra letos. Toda posega ni bilo, nenehno se je odmikal. Seyed Yousef Ardebili je sicer tisti zdravnik, ki je aprila letos operiral mo(go)čnega Ivana Zidarja na željo slednjega, brez težav istega dne, ko je bila operacija nujna. Kar je dovoljeno Jupitru, pa očitno ni dovoljeno volom, pravi stari latinski pregovor.
Ardebili jo je julija poslal na novo nevrološko kliniko zaradi suma, da ji tumor razžira žile v glavi. »To je edino konkretno, kar je storil zame,« po enem letu njunega odnosa ugotavlja Irena. Kljub številnim telefonskim klicem in čakanju nanj se zadeve niso premaknile: »Nekoč sem bila naročena, pa sem ga čakala štiri ure. Po dveh urah je prišel, povedal, da gre k zobozdravniku, nato pa sem čakala še dve uri,« se spominja.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Irena že eno leto čaka na operacijo. Jo bo sploh dočakala?
