UGOTOVITVE

Po katastrofalnem onesnaženju na Ljubljanskem barju: to so ugotovili inšpektorji

Izvora stanja ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev o morebitnem povzročitelju onesnaženja.
Fotografija: Izvora stanja ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev o morebitnem povzročitelju onesnaženja. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Izvora stanja ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev o morebitnem povzročitelju onesnaženja. FOTO: Črt Piksi

Inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in energijo ter Inšpektorata RS za naravne vire in prostor sta skupaj z naravovarstvenim nadzornikom Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje preverila razsežnost onesnaženja na Ljubljanskem barju. Izvora stanja ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev o morebitnem povzročitelju onesnaženja.

Kot so sporočili z obeh inšpektoratov, so pregledali lokacije črnih polj in travnikov ob Bevškem grabnu do sotočja oziroma izliva v Ljubljanico. Na terenu so bili tudi predstavniki Agencije RS za okolje (Arso), ki so vzeli vzorce vode.

Zaznati je bilo vonj po fekalijah

»Bevški graben je bil gorvodno rahlo kalen, motno rjave barve. Na sotočju Bevškega grabna in Ljubljanice je bilo jasno videti rjav izliv iz Bevškega grabna. Na parcelah, ki so dotok Bevškega grabna, pa je voda močneje obarvana, delno se je razlivala po poti. Zaznati je bilo vonj po fekalijah,« so videno opisali na inšpektoratih.

Izvora močneje obarvanega pritoka v Bevški graben po njihovih besedah ni bilo mogoče ugotoviti, prav tako ni bilo indicev, ki bi kazali na povzročitelja onesnaženja.

Inšpekcijski postopek se sicer nadaljuje, so navedli. »Pričakujemo ugotovitve iz predkazenskega postopka in strokovnih služb, ki so vzorčile vodo, saj še vedno ni jasen izvor onesnaženosti,« so sklenili.

Naraven pojav ali blato čistilnih naprav? 

Člani oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika, ki so zaznali obsežno onesnaženje vode, so ocenili, da je zanj najverjetneje krivo komunalno blato čistilnih naprav. 

V Bevkah sicer menijo, da gre za naraven pojav, saj da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za seboj vedno pusti tovrstne posledice in je razlika le ta, da do poplav običajno pride spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa da je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja, večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši.

Da bi lahko šlo za naraven pojav, je pokazal tudi terenski ogled predstavnikov Krajinskega parka Ljubljansko barje. Tudi tam zato pozivajo, da je treba počakati na rezultate analiz.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije