STISKA

Po izgubi službe še 
prometna nesreča

Objavljeno 05. marec 2017 13.11 | Posodobljeno 05. marec 2017 13.11 | Piše: Aleksander Brudar

Družina Macarol iz Križa pri Sežani z eno plačo komaj shaja skozi mesec. S pomočjo Krambergerjevega sklada smo plačali položnice za tri otroke.

Mojca upa, da bo kdaj le posijalo sonce. Foto: Marko Feist

KRIŽ – »Upamo, da bo enkrat sonce posijalo, kot temu rečejo.« Tako optimistično nas ob odhodu pozdravi Mojca Macarol iz Križa pri Sežani. Čeprav v zadnjih letih dobesedno vsak dan preračunava, koliko ji je še ostalo v denarnici, da bo lahko z družino prišla čez mesec, in se ji na obrazu pozna utrujenost zaradi nenehnih skrbi in neplačanih položnic, iz nje še vedno žarita neizmerna moč in pozitivna energija. »Z blokadami računov se soočam zadnja tri leta,« nam pojasni in pove, da je bila družina že večkrat tik pred izklopom elektrike.

»Vse to name zelo slabo psihično vpliva. Ko pogledam na poličko, koliko položnic čaka na plačilo, samo čakam, da od sodišča dobim sklep o izvršbi. Ko vidim, da položnice niso plačane, ko nimamo denarja niti za hrano, gre vse skupaj samo še dol,« razloži Macarolova. Medtem so se v dnevni sobi igrali 5-letna dvojčka in njuna 9-letna sestrica.

Ni dela za štiri ure

Par ima za seboj težko pot, in sicer od trenutka, ko je Bogdan pred petimi leti izgubil službo v Kraškem zidarju, zatem pa doživel prometno nesrečo, v kateri je utrpel tako hude poškodbe glave, da lahko zdaj dela le štiri ure na dan. A najti službo za polovični delovni čas je v krajih, kjer živijo, po Mojčinih besedah skoraj nemogoče. Bogdan ima namreč še to omejitev, da zaradi vrtoglavice ne sme delati na višini ali biti izpostavljen soncu. Družina je tako odvisna le od Mojčine trgovske plače, ki pa ta seveda ni tako visoka, da bi pokrila vse stroške. Glede na to, da so doma trije majhni otroci, je že takoj jasno, da je denarja vedno premalo.

Ko sta se Macarolova obrnila na nas s prošnjo po plačilu položnic, sta nam v pismu zaupala, da jim trenutno grozi blokada računa zaradi neplačila vrtca in elektrike. Glede slednjega je bilo tako kritično, da bi jim že skoraj izklopili elektriko, če se Mojca ne bi obrnila na starše in si izposodila denar za plačilo najnujnejših položnic. Ob našem obisku nam je zato izročila tri položnice za plačilo oskrbnine za otroka v vrtcu. »Neplačanih mi je ostalo še za 400 evrov položnic,« nam je ponazorila stisko.

Macarolovi sicer trikrat na leto dobijo izredno socialno pomoč, tako da lahko vsaj takrat pokrijejo stare dolgove. Pri vsem skupaj pa je Mojci pomembno to, da otroci niso lačni. Ti namreč jedo v šoli in vrtcu, tako da zvečer naredi le še skromno večerjo. Sama pa je pri hrani pazljiva: »Na dan lahko zapravim pet evrov.«

Deli s prijatelji