MEDVODE – Ko se zvečeri, se ob cesti, ki pelje skozi vas Hraše, zbirajo ljubitelji živali. Hraše so med tistimi slovenskimi vasmi, kjer je na eni strani prometne ceste gozd, v katerem dvoživke počasi prihajajo iz prezimovališč, na drugi pa bajer, kjer žabe odlagajo mreste.
Letos je bolj hladno, zato so jih do mlake pospremili komaj 5000
»Ker njihovo pot seka prometna cesta, je v preteklosti le manjši del žabic prišel na drugo stran ceste, druge so končale pod kolesi,« je opisala Zala Prevoršek, predsednica škofjeloškega društva Žverca. Skupaj z mamo Marjeto je pred šestimi leti hraške žabice prvič pospremila na drugo stran ceste. Sčasoma se je število ljubiteljev povečalo, na posameznih odsekih po vasi pa so namestili tudi posebne ograje, ki žabam preprečujejo, da bi skočile na cesto. »Začnejo se seliti iz prezimovališč, ko se temperatura tudi ponoči dvigne nad 4 stopinje Celzija. Takrat pridejo iz zemlje in se selijo proti mrestiščem, torej mlakam,« pravi predsednica društva Žverca, v katerem številni prostovoljci srčno pomagajo različnim živalim, med drugim tudi zapuščenim mačkam. Uvodnih let pobiranja hraških žabic se je, medtem ko so se ulične svetilke začele prižigati, spomnila Marjeta Prevoršek, ki ji je pri pobiranju živali tokrat pomagal dveletni vnuček Jaka: »Prvo leto sva bili z Zalo sami, imeli sva čelno svetilko in vedro. Tu se je na pomlad dogajal pravi masaker. Žabe, polne jajčec, so pokale pod kolesi vozil. Toliko je bilo povoženih, da se med njimi asfalta skorajda ni videlo.«
Po postavitvi zaščitnih ograj je cesta skozi vas čista
Ne samo ljubitelji živali(c), tudi domačini so navdušeni nad delom prostovoljcev, ki se ponoči potikajo po vasi, gibanje za zaščito hraških žabic je postalo tako močno, da imajo celo svojo spletno stran pomagajmo-zabicam.si in na facebooku odprt profil, prek katerega o pobiranju redno obveščajo skoraj 2000 prijateljev. Prostovoljci te dni dvoživkam ne pomagajo le v Hrašah. Podobne akcije potekajo tudi v Hrastnici pri Škofji Loki, na Rovah pri Radomljah, na Bobovku pri Kranju in še kje.
V Sloveniji živi 19 domorodnih (avtohtonih) vrst dvoživk
Sodelavci projekta SiiT že pripravljajo interaktivni določevalni ključ za dvoživke, ki si ga bodo lahko brezplačno naložili uporabniki pametnih telefonov in tabličnih računalnikov – tako bodo ljubitelji živali le par klikov oddaljeni od odgovora na vprašanje, kako je ime žabici, ki so ji na pomlad pomagali prečkati cesto.
