Prvi mesec meteorološke jeseni se je začel z večinoma sončnim in toplim vremenom, le meglena jutra so ponekod po nižinah že naznanjala njen prihod.
| Napoved Po prehodu hladne fronte bo v sredo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo zmerna do močna burja. Tudi drugod se bo postopno jasnilo, še bo pihal severovzhodni veter. V četrtek bo po večini sončno, veter bo počasi slabel. Vremenski obeti od 8. do 13. septembra Nad južnim Jadranom in južno Italijo se bo zadrževalo višinsko ciklonsko območje, nad srednjo Evropo in Alpami pa bo vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. Po Sloveniji bo prevladovalo sončno vreme, veter bo slabel. Temperature zraka se bodo spet dvignile malo nad 25 stopinj C. |
Gojimo krompir
Krompir spada med najbolj razširjene kulture na svetu, saj ga pridelamo okoli 300 milijonov ton na leto. Vzrok je v veliki uporabnosti in hranilni vrednosti gomoljev. Vsebujejo veliko vitaminov, beljakovin in rudninskih snovi.
Tudi v Sloveniji je pomembna poljščina. Površina pod krompirjem letno niha, površine se še vedno zmanjšujejo, od več kot 8900 hektarjev v letu 2000, nad 4100 v letu 2010 do malo nad 3200 hektarjev leta 2015. Zaradi izboljšane tehnologije pa se povečuje pridelek na hektar. Lanski je bil okrog 92.000 ton. Povprečni pričakovani hektarski pridelek krompirja je bil 27,9 tone, kar je bila rekordna letina.
Izkopavamo pozno sorto
Zemlja za izkop krompirja mora biti primerno osušena in hladna. Najugodnejša temperatura tal za izkop je od 12 do 15 °C. Sorte so po zgodnosti razvrščene na zgodnje, ki imajo v ugodnih razmerah zadovoljiv tržni pridelek že od približno 50 do 60 dni po vzniku. Srednje pozne za ozimnico dozorevajo okoli 90 do 100 dni po vzniku, pozne pa do okoli 120 dni po njem.
Zgodnje sorte izkopavajo že junija in julija, pozne pa septembra. Pri izkopu je treba odstraniti poškodovane ali z boleznijo napadene gomolje, da se nam težave ne širijo v skladišču. Gomolji se po teži in velikosti delijo na debele s težo nad 70 g in premerom 55 mm, srednje od 40 do 70 g in drobne, pod 40 g in s premerom, manjšim od 30 mm. Kdo že ima debel krompir?
V znamenju toče
Tik pred trgatvijo je vinograde, predvsem na območju severovzhodne Slovenije, prizadela katastrofalna toča. Nekateri so v neurjih ostali brez grozdja in listja. V tem obdobju je potrebna zaščita prizadetega lesa vinske trte, najbolj priporočljivo z bakrovimi pripravki. Le tako zaščitimo rane pred gnilobo in vdorom gliv in bakterij v les.
Kmetijske svetovalne službe ne priporočajo, da v vinogradu režemo, temveč pustimo, da se čim prej začne razvijati novo listje. Reza in prikrajševanja ne priporočajo niti zato, ker lahko s tem spodbudimo rast zimskih očes na osnovi bodočih šparonov in s tem povečamo izgubo pridelka v naslednjem letu.
Če se bo nadaljevala lepa jesen, bo na zalistnikih hitro pognalo mlado listje, ki pa ga bo treba zaščititi za obdobje vse tja do konca septembra. Peronospora na tem listju lahko vpliva na večjo občutljivost trte za zimsko pozebo. Veliko bo dela pri rezi trte v naslednjem letu. Uspešnost sanacije po toči bo močno odvisna od vremena in dobre nege vinogradnika.
Kaj postorimo v prvih dneh septembra 9. september 1963 |
Koruza naj dozori
Na prizadetih območjih je toča močno poškodovala tudi listno maso in stebla koruze, ponekod je na vrhu ali po drugih delih odprla storže oziroma poškodovala zrnje na njih.
Veliko rastlin je močno polomljenih ali so celo polegle. Marsikje koruza še ni v fazi zrelosti za siliranje, zato pridelovalcem kmetijske svetovalne službe svetujejo, da s siliranjem počakajo do časa, ko bo dosegla potrebno sušino za siliranje, 30 odstotkov suhe snovi v celotni rastlini.
Pri prezgodnjem siliranju lahko nastanejo izgube zaradi iztekanja sokov iz rastlinske mase, lahko se zakisa silaža in nastane ocetno vrenje, v silažni masi pa je veliko nitratov. Priporočljivo je tudi, da posevki za zrnje dozorijo in odpustijo vlago, predčasno spravilo pri višji vlagi priporočajo samo v primerih večjega pojava trohnobe na zrnju oziroma celotnih rastlinah, ki so polegle.
Zrel hmeljev storžek
Hmeljarji so začeli obirati najzgodnejše sorte hmelja. Savinjski golding je prešel v tehnološko zrelost okrog 20. avgusta, storžki aurore med 25. in 29. avgustom tako v Savinjski dolini kot tudi na Koroškem.
Druge sorte bodo v tehnološko zrelost prešle v prihodnjih dneh. Pred obiranjem je treba spremljati rezultate vzorčenj na vsebnost alfa kislin in mase storžkov. Hmeljarji napovedujejo povprečno letino razen tam, kjer so imeli težave z vetrom, neurji in točo. Vreme za hmelj je zdaj ugodno, kar pomeni, da se bodo storžki še lahko razvili in tehnološko dozoreli.
