Po grožnjah le našli milijon za most

V Sloveniji je v slabem in zelo slabem stanju več kot 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest ter objektov na njih, za katere država nima dovolj denarja. Med slabimi mostovi se je znašel tudi tisti v Prestranku, ki povezuje pivško in ilirskobistriško gospodarstvo z osrednjo Slovenijo. Ogorčenje tamkajšnjih gospodarstvenikov nad omejitvijo teže do 20 ton je bilo tako veliko, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor čez noč našlo milijon evrov za popravilo.

Žanjemo sadove varčevanja

Direkcija RS za ceste (DRSC) je pri glavnem pregledu mostov na državnih cestah, ki ga opravijo vsakih šest let, ugotovila, da je 15 od njih tako dotrajanih, da niso več varni za promet, denarja za njihovo sanacijo pa ni. Prisiljeni so bili sprejeti drastične ukrepe, s katerimi so omejili nosilnost vseh, tudi tistega čez reko Pivko v Prestranku, kar je povzročilo ogorčenje. »Podjetja spoštujemo vse predpise, plačujemo prispevke, davke in zaposlujemo ogromno ljudi, zato gre v tem primeru kar za gospodarsko sabotažo države,« je bil kritičen Frenk Kovač iz Gozdnega gospodarstva Postojna. Tudi preostali gospodarstveniki so bili ogorčeni, slišati je bilo celo grožnje z državno nepokorščino. Prek tega mostu namreč vozijo tovornjaki, težji od 20 ton. Tu so tovarne Enerles, Lesonit, Pivka perutninarstvo, Odpad Pivka, prepoved pa bi prizadela tudi številne avtoprevoznike. Podjetja, gospodarska, obrtno-podjetniška in avtoprevozniška zbornica so zato stopili skupaj in dosegli, da so na ministrstvu čudežno našli milijon evrov za obnovitev mostu. Ta teden objavljeni razpis del za objekt čez Pivko v Prestranku je vsaj delno pomiril gospodarstvenike, ki so do stanja na slovenskih cestah še vedno zelo kritični.

Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS, poudarja, da bo gospodarska škoda precejšnja zaradi zastojev v glavni turistični sezoni, ne glede na to, da se bo sanacija začela kmalu. »Vlaganja v infrastrukturo so nujna, če želimo ohraniti podjetja, ki še delajo. Brez tega ne bo razvoja,« je odločen Sever.

Kriva je država

Na direkciji krivdo za alarmantno stanje na glavnih in regionalnih cestah zvračajo na državo, ki jim je v minulih letih zaradi varčevanja odvzela skoraj 210 milijonov evrov. »Ker je razpoložljivih virov iz leta v leto manj, DRSC ne more več upravljati cestnega omrežja na ustrezen način, ampak se je znašel v vlogi nekoga, ki je prisiljen zgolj postavljati opozorila. V skladu s slovenskim rekom, da je pomembno varčevati, pa naj stane, kar hoče, sedaj žanjemo sadove tega varčevanja,« so zapisali. Za most v Prestranku imajo že dobro leto pripravljene dokumente, tako da bo v najslabšem primeru nared do jeseni. Direkcija je pripravila pregled možnih alternativnih poti po državnih cestah, ki v Pivko in Ilirsko Bistrico vodijo okoli riti v žep, med drugim celo čez Hrvaško.

Po dotrajani regionalni cesti Podgrad–Ilirska Bistrica se bodo med turistično sezono valile kolone vozil. A to so malenkosti v primerjavi s cesto z dvema mostovoma v tem naselju. Na večjem je podporni zid začel odstopati in zazijala je več kot 20-centimetrska razpoka. Beton cveti na obeh, a na manjšem je dejansko neprepoznaven, železni nosilci pa popolnoma od rje. Domačini znajo povedati, da se tam komaj srečajo tovornjaki, odletelo je že veliko ogledal in razbito je bilo precej pločevine. Na direkciji potrjujejo, da je vozišče na tej cesti v mejnem stanju, objekti pa v dokaj slabem, vendar omenjenih mostov niso statično pregledali, saj zakonodaja določa, da se redni pregledi opravljajo na tistih, ki so daljši od petih metrov. Sreča je, da bo DRSC v Ilirski Bistrici predvidoma pred pomladjo začel graditi dolgo pričakovano obvoznico, zaradi česar bo promet na tej cesti popolnoma zaprt.

Še en dokaz za avtocesto

Prebivalce teh krajev dogajanje okrog mostu v Prestranku ni presenetilo. Že več let opozarjajo, da je cesta slaba. V Ilirski Bistrici so se organizirali celo v civilno iniciativo, in kot pravi njen predstavnik Egon Zevnik, so ves čas opozarjali na katastrofalno stanje infrastrukture. »Ne moremo trditi, da se ni zgodilo nič, ker se je trenutno končala prva faza gradnje bistriške obvoznice, vendar to ni dovolj. Avtocesta ne pomeni samoumevno tudi razvoja gospodarstva, ga pa vsaj omogoča. Na cestah, ki so povezane z našo občino, naj bi bila polovična zapora, ki zagotovo prinaša prometni kaos v poletnih mesecih. Zagotovo je to tudi določen udarec za gospodarstvo, ki že tako doživlja težke čase,« je kritičen Zevnik. Kako zelo si Bistričani želijo dobrih prometnih povezav, zgovorno kaže nekaj tisoč zbranih podpisov v peticiji za avtocesto. A vendar je ta po mnenju poznavalcev oddaljena še najmanj deset let. Za 35 kilometrov dolg odsek mora država izbrati najprimernejšo traso, izdelati okoljsko poročilo, študijo variant. Prostorski načrt avtoceste naj bi vlada sprejela leta 2017, zatem pridobila gradbena dovoljenja, odkupila zemljišča in pridobila gradbeno dovoljenje. Do takrat pa se bo gost promet, ki se z vstopom Hrvaške v EU enormno povečuje, vil po zastareli, dotrajani cesti Jelšane–Postojna tudi čez prestranski most v svet.