Divji kostanj (Aesculum hippocastanum) uspeva skoraj po vsej Evropi, na severu do Norveške in vse do juga Italije. Najdemo ga tudi v Sloveniji, kjer uspeva kot gojena vrsta po parkih, ob cestah in v gozdovih.
Napoved V sredo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo še večinoma suho, morda bo popoldne na zahodu že nekaj malega dežja. V petek bo možno nekaj dežja, nato pa za konec tedna pričakujemo suho vreme. Malo topleje bo. V soboto in nedeljo bomo pod vplivom območja visokega zračnega tlaka. V začetku prihodnjega tedna bo spet možno malo dežja. Vremenski obeti od 13. do 18. oktobra V četrtek bo nad vzhodnimi Alpami in Balkanom šibak višinski greben, nad zahodnim Sredozemljem pa ciklon, ki se bo v petek pomaknil nad Jadran, a se tudi polnil. V soboto in nedeljo bomo pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, nadaljnji razvoj vremena pa je še precej negotov. |
Oblikuje do 35 m visoko krošnjo. Prvi dozoreli plodovi in rumenenje listja so naznanilo prave jeseni. Kako hitro poteka jesensko obarvanje listja, je odvisno od več dejavnikov. Divji kostanj praviloma spremeni barvo že na začetku oktobra. Tudi lipa in lipovec zgodaj spremenita barvo.
Po letu 1995 smo opazili, da listi kostanja začnejo rjaveti in odpadati, še preden dozorijo prvi plodovi. Povzročitelj je kostanjev listni zavitkar (Cameraria ohridella). O podobnem pojavu so poročali tudi iz nekaterih sosednjih držav. Škodljivec se zelo hitro širi in ga danes lahko zasledimo že po vsej Evropi.
Plod kostanja sestavljata okrogla bodikava lupina in rjavo seme. Ko plod dozori, se zelena lupina razpoči in iz nje izpade rjavo seme. Po dolgoletnih podatkih fenološkega monitoringa Agencije Republike Slovenije za okolje lipa v povprečju jesensko porumeni v prvi polovici oktobra, breza pa na začetku druge polovice oktobra.
To je hkrati čas setve ozimnega žita. Splošno odpadanje listja označuje čas pozne jeseni, ko je setev že končana oziroma je žito že vzkalilo, na poljih pa potekajo še zadnja dela pred zimo.
Eno drevo 200 kg kostanja
Jeseni, navadno na začetku oktobra, nas razveseljujejo tudi plodovi pravega kostanja. Z divjim imata le skupen del imena, sicer si nista v sorodu. Pravi, tudi domači, z znanstvenim imenom Castanea sativa je drevo iz družine bukovk. Najdemo ga skoraj po vsej Sloveniji, le na Notranjskem in Koroškem je bolj redek.
Tako kot divji tudi pravi lahko zraste v mogočno drevo s krošnjo do 35 m visoko. Pomemben je zaradi plodov, kostanjev ali maronov. Še v 17. stoletju so plodovi pravega kostanja marsikje po Evropi spadali med osnovne prehranske vire.
Poleg tega je izjemno cenjen kostanjev les. Uporaben je tudi za vinogradniške kole, zato so vinogradniki žagali do 15 let stara drevesa. Štori so se obrasli, zato lahko neredko vidimo večdebelna kostanjeva drevesa.
Pravi kostanj je tudi pomembna medovita rastlina. Odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kg kostanja. Plodovi dozorijo na drevesu, v ježicah. Te se običajno razprejo na drevesu in plodovi popadajo na tla. Lahko pa odpadejo tudi cele ježice.
Tudi pravi kostanj ima škodljivca. Ogroža ga kostanjev rak, ki ga povzroča gliva Cryphonectria parasitica. V preteklih 50 letih, odkar so jo našli tudi na naših tleh, je ta bolezen več kot dvakrat zmanjšala populacijo kostanjevih dreves v Sloveniji.
Prva jesenska slana
Po septembrskem toplem vremenu je 6. oktober prinesel prvo jesensko slano, jutranje temperature zraka so padle pod ničlo. Slana je meteorološki izraz za fizikalen pojav, pri katerem se pri negativnih temperaturah višek vodne pare iz nasičenega zraka izloči na predmetih, rastlinah v obliki drobnih kristalov.
Letos se je pojavila minimalna temperatura zraka na 5 cm na Gorenjskem in Kočevskem v zadnji dekadi septembra, 6. oktobra pa kar v večjem delu Slovenije.
Večina notranjosti Slovenije doživi prvo jesensko slano v prvi polovici oktobra. V višinah se pojavlja znatno prej kot v nižinah, v poprečju za vsakih 100 m okoli 5 dni prej.
| Kaj postorimo na sredini oktobra • Za slano občutljive rastline prekrijemo z listjem, slamo ali smrekovimi vejami. Pospravimo občutljive lončnice v zaprte prostor |
14. oktober 2009
Mraz v gorah se je še okrepil, ponekod po nižinah pa se je zjutraj temperatura spustila pod ničlo. Na Kredarici (2514 m) se po jutranjih –13,2 °C čez dan ni ogrelo nad –11 °C; pod ničlo je ostalo tudi na Rogli (1492 m) in Krvavcu (1740 m).
Ko kostanj pade dol
Staro pravilo je, da kostanj pade dol, kot se reče, ko pade prva jutranja slana. Dobro je vedeti, da odpadejo najprej črvivi in da so kostanji, ki padejo na tla po tem, ko se nočne temperature spustijo pod ničlo, tudi bolj sladki.
