Čas počitnic in dopustovanj se neusmiljeno izteka. Tudi politikom. Žal. Konec bo mirnega, sproščenega in neobremenjenega branja dnevnega časopisja, gledanja teve in poslušanja radia. Poslanci, ministri, župani, sekretarji, komisarji, predsedniki, načelniki in kar je še funkcionarskih osebkov se bodo počasi vrnili na zaslone, naslovnice, v eter. Nepovabljeni bodo znova zasedli naš vsakdan. In spet se bodo rojevale afere. Druga za drugo, ena zaradi druge.
Tovrstne črne misli je vsaj za hip razblinila novica, ki je prišla iz nekdaj bratske nam Bosne in Hercegovine. Sporočili so nam, da je njihov parlament najdražji in hkrati najmanj učinkovit zakonodajni organ v vseh državah regije. Bosanci in Hercegovci morajo za sprejetje enega samega zakona iz svojih žepov odšteti 73.600 evrov, eno samo zasedanje parlamenta pa davkoplačevalce stane 58.800 evrov. Še sreča – tako kaže analiza, ki so jo te dni predstavili v Sarajevu –, da so poslanke in poslanci v letošnjih šestih mesecih sprejeli vsega 12 zakonov. Kar je pičla petina načrtovanih aktivnosti. Ni pa to edina posledica dejstva, da so Bosancem prvi sosedje Črnogorci. Delavne razvade slednjih očitno vplivajo tudi na učinkovitost vlade Bosne in Hercegovine. Kajti v prvem polletju je ta potrdila vsega 17 zakonskih predlogov in sprejela še 172 raznih ukrepov, eno z drugim je to komaj 13 odstotkov vseh zastavljenih aktivnosti.
In Slovenija? Pozna se, da smo geografsko dovolj daleč od pregovorno ležernih črnogorskih vplivov. Državnozborski poslanci 12 zakonov dokazano pospravijo za malo malico v enem dnevu, naša vlada 17 zakonskih predlogov potrdi v enem četrtku. Ali celo korespondenčno. Vmes nam med Šubičevo in Gregorčičevo vsakodnevno natrosijo še povprečno poltretji kilogram vsakovrstnih domislic in puhlih obljub. Morala? Zanjo vendar pravijo, da je zgolj slabost možganov.
Prosto po Voltairu bi lahko torej ponosno rekli, da imamo Slovenci v nasprotju z Bosanci vrhunske politike. Če seveda drži, da je politika predvsem sposobnost zlagati se v pravem trenutku.
