Od štirih popoldne pa vse tja do četrte popoldanske ure prihodnjega dne je peščica navdušenih lazila gor in dol po blatni poti, ki se od doline Završnice vzpenja do Valvasorjevega doma pod Stolom. Ko smo jih kake štiri ure pred koncem napornega podviga pobarali, kakšen je bil njihov dan, so bili složni: »Moker. Dež pada, odkar smo se podali na pot, in niti za minuto ne pojenja. Še najhuje je bilo ob treh ponoči, ko ob močnem nalivu nismo videli, kje smo, čeprav vsi to pot dobro poznamo in smo jo že neštetokrat prehodili.« Tega, da minulo noč niso zatisnili očesa, ni omenjal prav nihče, presenetljivo pa je bilo tudi to, da so prav vsi naši sogovorniki odgovore nanizali med nasmeški zadovoljstva, saj se je Valvasorjev 24-urni preizkus – za marsikoga najtežji v življenju – že počasi bližal koncu.
Nad celodnevnim vzpenjanjem po poti do Valvasorjevega doma, za katero bi povprečen planinec porabil uro in četrt v eno smer, je bdelo Planinsko društvo Radovljica. Predsednik radovljiških planincev Valentin Rezar je pojasnil, da se je na 24-urni preizkus, ki so ga letos pripravili prvič, prijavilo 20 izjemno dobro pripravljenih športnikov, na krajšo, osemurno preizkušnjo pa se je podalo skoraj 50 hitrih in v hribe zaljubljenih žensk in možakarjev. Čeprav podobne preizkušnje po navadi potekajo na pomlad, so radovljiški planinci zvesti jesenskemu obdobju: »Veliko tekmovalcev je svojo formo tempiralo na ljubljanski maraton. Zdaj je ta že mimo in večina športnikov je še dobro pripravljena, hkrati pa že regenerirana, tako da se pred zimo lahko še enkrat podajo na zahtevno preizkušnjo.«
»Letos sem prvič pretekla maraton, prvič sem se lotila gorskega maratona in tu, na Valvasorjevem domu prvič tudi 24-urne preizkušnje,« je potem, ko je pot od doline do priljubljenega doma pod Stolom premagala že 15-krat, povedala Draga Žbontar s Koroške Bele, sicer ena od pobudnic osemurnega hribolazenja do Valvasorjevega doma. Na krajšo, osemurno pot se je tistega deževnega dne – prav tako z nasmehom na licu – podala tudi Anja Murn iz bližnjega Smokuča, nasmeh pa niti sredi deževne noči ni izginil z lica Anje Stenivec z Jezerskega, ki se je lotila 24-urnega preizkusa.
Tabla, postavljena na izhodišču, planincu pove, da bo moral uro in petnajst minut gaziti v hrib, preden bo pred seboj ugledal Valvasorjev dom. Od izhodišča do cilja je skoraj petsto višinskih metrov, do katerih vodi nekaj več kot dva kilometra dolga pot. Tisti najbolje pripravljeni, ki so kot blisk letali po blatni progi, so se na listo, ki jih je čakala na dnu poti, vpisovali na vsakih 37 minut! Ko smo s predsednikom radovljiških planincev na hitro računali razdalje, smo ugotovili, da je zmagovalec 24-urnega preizkusa Klemen Zupan v enem dnevu za seboj pustil 80 kilometrov, hkrati pa je naredil skoraj deset višinskih kilometrov vzponov. Kdor meni, da zmore hitreje in bolje, bo ob to trditev bržčas lahko dokazoval ob letu osorej, ko se pod Stolom obeta nov preizkus. |
Med tistimi, ki so noč in dan premagovali strmo pot, je bil tudi Domen Zupan, podpredsednik Planinskega društva Radovljica. V toplem Valvasorjevem domu, ki mu je spretna roka kuharice Ive Zupan letos prinesla nagrado Planinske zveze Slovenije za najboljši štrudelj, je naš sogovornik pojasnil: »Naporno je bilo predvsem ponoči, saj je lilo kot iz škafa. Premražen si in premočen, težava pa je v tem, ker se ne moreš primerno obleči. V čevljih ti vse čofota in edino, kar lahko narediš, je, da greš naprej.« Še eden od tekmovalcev, sicer naš novinarski kolega Boštjan Fon, pa je po enajstih vzponih do ljubega mu Valvasorja v sebi lastnem slogu pojasnil: »Gor in dol so danes hodili samo tisti norci, ki so sredi trde teme in medtem, ko je lilo kot prasica, drug drugega pozdravljali z dober dan.«
Čeprav so rezultati ob takšnih preizkusih postavljeni na stranski tir, saj je zmagovalec tako rekoč vsak, ki stopi na cilj, ni odveč povedati, da je bil najboljši Klemen Zupan iz Tržiča. Navdušeni amaterski športnik, ki kondicijo redno dobiva na Dobrči, hišni gori marsikaterega Tržičana, se je v enem dnevu do Valvasorjevega doma vzpel dvajsetkrat, vmes pa se je štirikrat preobul v suhe čevlje. Na pogled ni bil videti prav nič izmučen, ko nam je po prihodu v cilj povedal: »V preteklosti sem se že lotil podobnega preizkusa, in sicer sem se podal na 24-urno vzpenjanje na Sv. Primož. Podal sem se tudi že na ultramaratone, toda današnja preizkušnja je bila zaradi deževnega vremena in blatne proge med najtežjimi.« Med ženskami je s konkurenco pometla že omenjena Draga Žbontar, ki je v enem dnevu 16-krat ugledala Valvasorjev dom.
Na krajši, a nič manj zahtevni osemurni preizkušnji je Anja Zima osemkrat premagala pot do cilja, medtem ko je Dejan Grm v osmih urah nanizal neverjetnih (in tudi rekordnih) 12 vzponov.
