Po Benzu ulica, po Codelliju 
pa park

Carl Friedrich Benz, nemški inženir in pionir avtomobilske industrije, se je rodil 25. novembra 1844 v Mühlburgu, ki je danes del Karlsruheja. Umrl je 4. aprila 1929 v Ladenburgu v Nemčiji. Mladi Carl je že zelo zgodaj kazal zanimanje za znanost in tehnologijo. Po študiju je nekaj časa opravljal prakso v strojni industriji in se julija 1872 poročil z Bertho Ringer. Njegov benz patent-motorwagen nummer 1 iz leta 1885 velja za prvi moderni avtomobil. Po njem se imenuje najbolj razširjeno gorivo v avtomobilizmu – bencin. Nemški inženir strojništva velja z ženo Bertho Benz, ki je skrbela predvsem za finančno podporo, za pionirja avtomobilske industrije. Tehniška visoka šola Karlsruhe je 25. novembra 1914 Carlu Friedrichu Benzu podelila častni doktorski naziv.

Leta 1878/79 je Carl Benz razvil brezkompresijski dvotaktni motor z notranjim izgorevanjem. Priredil je štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem (bencinski motor) in ga pozneje vgradil v trikolesno vozilo. Benz je naprej razvijal diferencialni pogon in preostale elemente za motorna vozila. Leta 1885 je izdelal prvi avto na bencin, trikolesno vozilo – patent se je imenoval tricycle –, z motorjem na notranje izgorevanje in električnim vžigom.

En sam valj

Prva vožnja z avtomobilom je uspela 3. julija istega leta v Mannheimu, kar je Bertha Benz še enkrat pisno potrdila leta 1941. Vozilo je imelo en valj, 0,8 KS (0,6 kW), najvišja hitrost je znašala 16 km/h, doseglo pa jo je pri 436 obratih na minuto. Benz je 29. januarja 1886 pri državnem patentnem uradu prijavil to vozilo in se s cesarskim patentom vpisal v industrijsko zgodovino. V javnosti je za svoje delo požel predvsem veliko posmeha, saj so prvemu takemu avtu pravili »voz brez konj«. Po drugi strani pa je Generalni vestnik mesta Mannheim leta 1886 menil, da ima ta voz še lepo prihodnost, ker se ga »lahko uporablja brez velikih težav in ker bi pri najvišji hitrosti postal najcenejše prevozno sredstvo poslovnežev pa tudi turistov«. Carl Friedrich Benz je menil podobno, zato je svoja vozila stalno izboljševal.

Benz na poti razvoja avtomobila ni bil osamljen. Konkurenčni konstruktor je bil Gottlieb Daimler, ki je s prijateljem Wilhelmom Maybachom že leta 1885 v takratnem Cannstaatu (danes Bad Cannstaat) razvil prvo, še z opornimi kolesi vozno motorno kolo. Uspešno je tožil Benzovo podjetje zaradi kršenja patenta vžigalne cevi. Z Benzom se nista nikoli spoznala, če pa sta se že srečala, nista spregovorila drug z drugim. Daimler je umrl leta 1900. Leta 1926 sta se Benzovo podjetje Benz & Cie. in Daimlerjevo podjetje združila v Daimler-Benz AG.

Tudi Codelli z benzom

Bertha Benz je leta 1888 s sinovoma Eugenom in Richardom opravila prvo daljšo vožnjo iz Mannheima do Pforzheima (približno 104 km), kamor je prišla po 12 urah in 57 minutah. Danes je urejena spominska pot Berthe Benz. Mestna lekarna v kraju Wiesloch je postala prva bencinska črpalka na svetu. Tamkajšnji lekarnar je namreč njihovo prevozno sredstvo oskrbel s petrolejem, ki ga je avto uporabljal kot gorivo.

Carl Benz je pozneje pisal v življenjskih spominih: »Samo nekdo poleg mene je še vztrajal v teh dneh na tej življenjski poti, ko se je propad zdel neizbežen, in to je bila moja žena. Srčna in pogumna je dvignila jadro novemu upanju.«

Takrat baron, pozneje grof Anton Codelli, kranjski izumitelj, veleposestnik, plemič in politik, velja za pionirja avtomobilizma na Slovenskem. V zgodovino se je zapisal kot prvi uporabnik novega prevoznega sredstva in kot izumitelj s tega področja. Novembra 1898 je kot 23-letni mladenič v Ljubljano z Dunaja pripeljal prvi avtomobil benz velo comfortabel. Z Janezom Puhom sta s tehničnimi rešitvami, popularizacijo in aktivnim udejstvovanjem vtisnila pomemben pečat v razvoju avtomobilizma doma in po svetu. Codelli se je navduševal nad tehničnimi novostmi, želel pa se je peljati vse hitreje, kar je pripeljalo do odkritij inovacij na področju avtomobilizma.