Po 20 ali 21 letih 
je le časa manj

Dvajset let je malo in hkrati veliko. Točno: 21 let je več kot dvajset. To Slovenci najbolje vemo.

Ne vem, ali se spomnite, kako je deklica po imenu Severn Suzuki pred dvajsetimi leti (v Riu in na veliki mednarodni okoljski konferenci o ukrepih, s katerimi naj bi Zemlji z združenimi močmi zagotovili Prihodnost) nagovorila številne svetovne politike, pomembne poslovneže, predstavnike različnih nevladnih organizacij in novinarje. Njen govor je trajal, tako so pozneje poudarili natančnostljubneži, le malo več kot šest minut. Toda vsi so ji navdušeno ploskali, nekateri pa so bili celo tako ganjeni, da jim je po licih spolzelo, smrk, nekaj solzic. Severn leta 1992 ni imela niti 13 let, a se je trudila, da bi tistim, ki so jo slišali, čim bolj nazorno argumentirala, zakaj bi bilo treba spremeniti naše škodljive navade in se odreči razvadam: »Izgubiti prihodnost ni enako kot izgubiti volitve.« Če že stvari ne znate popraviti, jih vsaj nehajte uničevati, je med drugim pozvala vse, ki nam iz dneva v dan izza različnih govornic dopovedujejo, da vse, kar delajo, delajo v našem interesu.

Drži, Severn se je po 20 letih vrnila v Rio de Janeiro. Žal pa ji ni ostalo drugega, kot da je priznala, da po 20 letih nismo nič bliže odrešilnemu trajnostnemu razvoju. Povedala je še nekaj, kar si najbrž kaže zapomniti: da če želimo spremeniti oziroma rešiti svoj svet, preprosto ne smemo več zgolj malodušno čakati na politike, ki še najpogosteje spuščajo puhlice o edino zveličavni gospodarski rasti.

Politiki so pač danes bolj kot kadar koli v preteklosti predvsem akviziterji grabežljivih korporacij ali različnih lobijev, ki ščitijo interese teh. Ne, tega Severn (še) ni izrekla, je pa, žal, resnica.

Mimogrede, Suzukijeva je drugič govorila skoraj enajst minut. In tudi njen jezik je bil precej bolj, če smem tako reči, uradniški kot pred 20 leti. Govori postajajo daljši. Jasno, saj je v njih vse več floskul, prekritih s sprenevedavimi okrasnimi naborki. Časa pa je vse manj, »počasi« nam ga že zmanjkuje. Vsakršna podobnost med opisano izkušnjo Severn Suzuki in našo, slovensko skušnjavo ni samo naključna, je zavestna, namerna in nujna.