PRENOVA AVTA

Po 12 letih dela je abarth kot nov

Objavljeno 10. april 2017 23.22 | Posodobljeno 10. april 2017 23.24 | Piše: Andrej Lasbaher

Mariborčan David Zorko, ki je s pomočjo brata in sina toliko časa potreboval za prenovo fiata abarth 1000 tcr, pravi, da je o vrednosti avtomobila nespodobno govoriti.

To je moje delo, ponosno pokaže David Zorko. Foto Andrej Lasbaher

Prvi projekt prenove fiata abarth je David Zorko iz Maribora začel konec osemdesetih let. Ni ga dokončal, pred odhodom v vojsko ga je zaradi pomanjkanja prostora in časa prodal. A sanje so ostale. Minevala so leta, zaradi dela je na mladostni hobi povsem pozabil. Vse do leta 2005...

Našel ga je

Pravijo, da vse pride ob pravem času, in tega leta je David Zorko, ki ga Mariborčani in okoličani poznajo kot odličnega mehanika, našel to, kar je iskal – fiata abarth letnik 1979, primernega za obnovo, predelavo in dodelavo. Začelo se je iskanje originalnih delov po Italiji, Nemčiji in Srbiji ter nato še delo, ki je potekalo večinoma v prostih popoldnevih in čez vikende. Moči je združil z bratom Dušanom, ki je strokovnjak za starodobnike, saj tudi sam prenavlja renaulta gordini, ki bo dokončan predvidoma prihodnje leto. Pri delu je pomagal še sin Teodor, in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, tudi sin obnavlja starega mini cooperja!

Davidu Zorku pri opisu vozila kar zasijejo oči: »Ta abarth je tip 1000 tcr, to pomeni, da ima štiri uplinjače in vsak cilinder ima svoj dovod goriva itd. Potrošnja je 15–25 litrov na 100 kilometrov. Ima vodni hladilnik spredaj in ne zadaj, cevi so speljane po podvozju, ima dodatne oljne hladilnike, samo v karter gre osem litrov olja in še liter za hladilnik. Dodatno ima vgrajeno prisilno hlajenje spredaj, predvsem zato, ker so ti avti namenjeni za dirke. Motor se vrti na 9000 obratih na minuto, hitrost pa je zagotovo večja od 200 kilometrov na uro, največjo doslej sem dosegel v Šabcu – 180 km/h, in to v hrib!« O največji hitrosti ne razmišlja, čeprav priznava, da bi rad na dirkališču pritisnil plin do konca: »Ne vem, kaj se bi z motorjem zgodilo ob takšni obremenitvi. In če se mu, je lahko škode za 15.000 evrov... Za takšen test radovednosti pa bi bilo škoda ubiti motor, kajne?«

Iskanje delov

Njegova največja želja je bila petstopenjski menjalnik, a se je zataknilo že pri ceni, samo set za peto prestavo stane več kot 2000 evrov, menjalnik pa ima ceno vse tja do 7000 evrov: »Če imaš ta tip abartha, ga brez petstopenjskega menjalnika ni, saj to je avto za dirkališče!« Prav zato ima abarth dirkalno podvozje na nastavljivih amortizerjih, vse štiri zavore imajo hladilne diske, posebnost vozila sta tudi zadnji obesi, ki imata posebno za dirke vgrajene stabilizatorje, ki so prestavljeni navzven. »Podvozje je v celoti naša lastna izdelava, pravzaprav lahko rečem, da smo naredili vse sami, od ličarije, kleparije, mehanike, vseh predelav in dodelav, rečem lahko, da je 98 odstotkov opravljenega dela našega.« Predelani so še potisni ležaji, zvon menjalnika, zaganjač in dodana je varnostna kletka. Res, to je avto za dirkališče!

Največ delov so seveda našli v Italiji, predvsem na velikem sejmu rezervnih delov in starodobnikov v Padovi: »Ponudba je skoraj nepregledna, težave so zaradi nepoznavanja jezika, zato se velikokrat pogajamo z zneski, napisanimi na list papirja. Zjutraj so cene zelo visoke in proti večeru padajo,« razloži Zorko. Originalni rezervni deli so igra res velikih zneskov in od tega se lahko marsikomu zvrti v glavi, zaradi zapravljenega lahko imaš težave tudi doma: »Dva dni sem bil v Italiji in ob vseh stroških sem tam samo za tri abarthove števce odštel tisočaka. Kako naj to razložim ženi? Zato sem bil raje kar tiho!« se hudomušno nasmeje.

Res, koliko je vredno?

Morda je za nekoga 12 let dela zelo dolga doba, a bo že en sam pogled na vozilo odvrnil vse dvome – abarth je danes videti tako, kot da bi se pripeljal naravnost iz delavnice Carla Abartha. Ne gre pozabiti, da je večino dela opravil David Zorko sam. »Velikokrat sem delal sam, tudi ponoči, motor in menjalnik sem s škripcem dvignil in delal. Če bi zadeva padla name, bi me verjetno našli šele naslednje jutro. Zdi se mi, da moraš biti sam ob nekaterih delih, saj se takrat jeziš le nase. Ves moj bes, če je šlo kaj narobe, so tako slišale le stene. Po dolgih dnevih truda zadeva končno deluje po več testiranjih. Zadovoljen se odpraviš na zasluženo kavo, in ko se vrneš – ne deluje! Pa kaj si ti ja nor? Potem se vprašaš, le česa je to tako vredno...«

Če govorimo o končni vrednosti vozila, takšnega, kot je danes, je o tem nespodobno govoriti, saj ne gre za vozilo, ki ga boste izbrali iz prodajalčevega seznama ali zaloge. Pa vendar, koliko? »Za to je treba po informacije na internet, vedite pa, da se že začetne investicije gibljejo v nekaj deset tisoč evrih,« pravi Zorko. »Morda sem v teh trenutkih tudi žalosten, končuje se neka zgodba, ki mi bo verjetno kmalu manjkala. Ostaja mi cilj, da ga dokončam do zadnje podrobnosti, a se zavedam, da ni več veliko dela.«

Če ste pomislili, da bo ostal brez popoldanskega dela, naj vam zaupam, da ima pripravljena že dva nova projekta: jaguar XJ V12 doublesix in VW T3... 

Carlo Abarth in njegovi avti

Na Dunaju rojeni Karl Abarth (pozneje se je v Italiji preimenoval v Carla) je bil že od mladosti povezan z dirkalnimi športi, tako motociklističnimi kot tudi avtomobilističnimi. Po 2. svetovni vojni (to je preživel v Ljubljani) je v Bologni ustanovil podjetje z lastno blagovno znamko in z zaščitnim znakom škorpijona. Začel je predelovati avtomobile v dirkalnike, z novimi motorji in izpušnimi sistemi, ki so sloveli po izjemni kakovosti in predvsem cenovni dosegljivosti. Leta 1952, ko je bil sedež podjetja že v Torinu, je začel sodelovati s Fiatom. Leta 1971 je njegova znamka s prodajo prišla pod okrilje Fiata, kjer je preživljala tako dobre kot slabe čase.

 

Deli s prijatelji