Ploščad za invalide ne deluje že pet let

TRBOVLJE – V trboveljskem društvu invalidov žalostno opazujejo dvižno ploščad v podhodu za pešce v najbolj prometnem delu mesta, ki že več let stoji – a ne deluje! Največja ovira za invalide v Trbovljah, kot ji rečejo na društvu, namreč ne le da miruje, ampak sploh nikoli ni delovala, pa je postavljena že približno pet let! Kot muha enodnevnica je svoje jeklene ude pretegnila le enkrat samkrat, ob uradnem odprtju podhoda, nato pa je kot Titanik potonila v že poldesetletno nefunkcionalnost. Na koga zvaliti krivdo, je težko reči, pravijo na društvu, saj nepravilnosti kar mrgoli. A dejstvo je, da gre po mnenju mnogih, tudi neinvalidnih oseb, za zelo drago investicijo, ki pa je povsem zgrešena.

Le šest ključev

Na društvu invalidov srž težave vidijo predvsem v naglici. »Zaradi praktičnosti, finančnega vložka, časa in podobnih stvari se je podhod delal hkrati z rondojem, ki stoji le nekaj metrov stran, ter z urejanjem zgornje in glavne ceste, s premaknitvijo obeh avtobusnih postaj... Zadeva se je naredila združeno, na hitro in vsekakor brez tehtnega razmisleka. Veliko premalo je bilo dorečenega okoli profila, posledica pa je, da so stvari ostale neurejene. Od ploščadi – kljub precej veliko denarja, ki ga je občina namenila zanjo?? nihče nima nič, še najmanj pa tisti, ki jim je namenjena,« pravi dolgoletni predsednik društva Rudi Janežič.

Težave s ploščadjo se začnejo že pri najbolj osnovnih stvareh. Kot nam pokaže Janežič, se zaplete že, ko človek stopi k ploščadi. Na društvu imajo za vse vozičkarje (in tudi za tiste s hoduljami in berglami ali betežne) na voljo vsega šest ključev in le dva para pripomočkov ob morebitni odpovedi delovanja. To pomeni, da bi moral praviloma vsak uporabnik poleg ključa za normalno uporabo in varnost s seboj vedno imeti tudi pripomočka za ročno krmiljenje, ki pa nista majhna niti praktična za prenašanje naokrog.

Poleg tega si morajo v takšnih okoliščinah uporabniki pomagati sami. Nihče nima navodil, kako ravnati ob morebitni okvari, nihče ne pozna informatorja ali serviserja in nikjer tudi ni nobene klicne telefonske številke. Povrhu vsega ključev nimajo uporabniki, ampak so na sedežu društva. To pomeni, da bi moral vsak vsakokrat na društvo ponje in jih nato takoj vrniti, na društvu pa so dosegljivi le dopoldne od ponedeljka do petka, sicer pa ne. Takšen postopek je nemogoč že za uporabnike iz Trbovelj, kako je torej šele za tiste, ki pridejo od drugod.

Več škode kot koristi

Ploščadi tako nihče ne uporablja in nefunkcionalno stoji že od prvega dne. Namesto da bi uporabnikom olajšala pot, je postavitev rondoja in podhoda invalidnim ter težko gibljivim otežila življenje. Ker ne deluje in ni uporabna, se morajo namesto po nekdanjem pločniku in čez klasični prehod za pešce voziti ali hoditi daleč naokoli, da sploh pridejo na drugo stran ceste, pri čemer to ni le celo veliko daljša pot kot prej, ampak je tudi zamudno, utrujajoče in časovno nepotrebno potratno. Pri tem nikakor ne gre pozabiti, da je sicer glavno cesto in pločnik na eni strani vzdolž celotne poti nemogoče urediti drugače zaradi drugih objektov.

Ugotavljanje za nazaj, kaj vse je bilo zgrešeno, ima kajpak bolj malo učinka. Klasično dvigalo zaradi denarja in tudi siceršnjega pomanjkanja prostora ne pride v poštev, čeprav sedanje ne funkcionira. »Po našem mnenju je rešitev evro ključ. Univerzalni specialni ključ, ki bi se ga razdelilo vsem potrebnim uporabnikom, imeli pa bi jih tudi na društvu. Ploščad bi tako služila vsem, prav tako pa bi jim bila na voljo kadar koli in brez odvisnosti od kogar koli. Tovrstne in podobne primere so tako uredili drugje, in kot kažejo izkušnje, gre za učinkovito in praktično rešitev. Ali pa s kakšno namensko kartico,« predlaga Janežič.

Čeprav je neustrezna in neuporabna ploščad izzvala že veliko nejevolje, društvo in občina sicer dobro sodelujeta. »Sprejemajo naše pripombe in predloge, se pa ne realizira vsega. Čiste odklonitve, ignorance ali mačehovskega odnosa občine ni niti ni mogoče reči, da bi bili invalidi zapostavljeni. Slednje je sicer odvisno od primera do primera, največji problem pa je seveda denar. Danes ga primanjkuje povsod in za vse. Na društvu menimo, da je bilo od leta 2005, ko je trboveljska občina dobila naziv po meri invalidov, marsikaj skupno doseženega. Kljub temu pa gre v konkretnem primeru tako rekoč za nedopustnost in sramoto, ki jo bo hočeš nočeš treba ustrezno urediti, saj stvar že predolgo stoji,« je odločen predsednik društva.

Pripomb niso upoštevali

Na društvu namreč ne vedo niti, kdo je sploh upravljavec dvigala, serviser in podobno. »Stvari bo treba prej ali slej vendarle urediti, kar pa bo seveda povzročilo dodatne stroške. Vendar to ni krivda ali stvar društva, ampak obveznost, ki jo morajo urediti drugi. Takrat je bila po našem mnenju kupljena najcenejša različica, čeprav je bilo dovolj drugih in cenovno ugodnih možnosti. Izvajalec je bila republiška uprava za ceste, a bi občina morala imeti več besede. Društvo je pravočasno, ko so dela potekala, opozorilo na nepravilnosti in podalo predloge, a pripombe niso bile upoštevane. Uporabnikom ploščadi ni le otežen pravilni in potrebni prehod oziroma gibanje, ampak jim je to celo onemogočeno. Za najosnovnejše prečkanje ceste se morajo voziti daleč naokoli, tudi če bi ploščad delovala, pa je ravnanje z njo preveč zapleteno in nesmiselno. Poleg tega jo zna upravljati samo serviser in nihče drug. Svet invalidov bo na občino znova podal predlog in zahtevo za ureditev zadeve in vzpostavitev za invalide normalnega stanja. Na to je društvo opozarjalo že leta in še naprej bomo pozivali k sanaciji. Ljudje so kljub vsemu še strpni in potrpežljivi, ni pa nujno, da bodo še prav dolgo,« je sklenil Janežič.

Na občini molčijo

V zvezi s problematiko smo se z vprašanji obrnili tudi na občino Trbovlje, vendar ni bilo odziva in odgovorov nismo prejeli.