PREDSTAVITEV

Pličanič: V slovenskem pravnem sistemu je kup idiotizmov

Objavljeno 18. marec 2013 17.09 | Posodobljeno 18. marec 2013 17.12 | Piše: Mo. S., STA

Senko Pličanič je predlagan za ministra za pravosodje.

Senko Pličanič.

LJUBLJANA – Kandidat za pravosodnega ministra Senko Pličanič je na predstavitvi pred matičnima odboroma državnega zbora (DZ) napovedal, da bo temeljno poslanstvo njegovega mandata, če bo ponovno postal minister, povrnitev občutka pravičnosti. Zavzemal se bo za poenostavitev procesne zakonodaje, nove gradbene projekte in racionalizacijo dela sodišč.

Cilji ostajajo »praktično enaki«

Pličanič, ki je pravosodni resor vodil že v vladi Janeza Janše, je svoje poglede na to področje predstavil na skupni seji odbora odbora DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora DZ za notranje zadeve. Ugotovil je, da so cilji na področju pravosodja »praktično enaki« tako v prejšnji kot zdajšnji koalicijski pogodbi. Ob tem je med danes predstavljene cilje uvrstil spremembe, ki se jih je lotil že v času ministrovanja v Janševi vladi.

Kako povrniti ugled sodnikov?

Po njegovem moramo uvesti mehanizme sodnega menedžmenta, uveljaviti odgovornost predsednikov sodišč, posebno pomemben je po njegovi oceni tudi položaj sodnikov. Kot je pojasnil, so sodniki funkcionarji sodne oblasti, zato se mu zdi neprimerno, da se jih obravnava kot običajne uradnike. Sodniki po njegovem ne morejo ostati v nekakšni napol anonimnosti, temveč mora biti za vsakega sodnika, tako kot za ministre, poslance in druge funkcionarje, prepoznaven njihov položaj in rezultati dela. Le to lahko povrne ugled sodnikov, meni kandidat za ministra.

Pličanič je zagovornik bolj racionalne organizacije in poslovanja sodišč, k temu pa spada tudi vzpostavitev sodnega okrožja kot temeljne organizacijske enote, je poudaril. Hkrati bi po njegovi oceni morali preveriti, ali povsod potrebujemo okrajna sodišča. Te naštete spremembe so tudi želja sodstva, je dodal.

Idiotizmi

Kot enega od ciljev je izpostavil tudi poenostavitev civilne in kazenske procesne zakonodaje. »V slovenskem pravnem sistemu je cel kup raznih malih birokratizmov, lahko bi rekli idiotizmov, če jih popravimo, pa lahko dosežemo velike rezultate,« je dejal. Načrtuje tudi prenos preiskovalnih dejanj na tožilstvo, skupaj s tožilci pa namerava začrtati pot za krepitev položaja tega organa.

Prenova sodnega reda in alternativno reševanje sporov

Zagovarja tudi ureditev, da se centralne službe, denimo sodni register, ne koncentrirajo v Ljubljani, temveč v okrožjih, kjer je brezposelnost največja. Predlaga prenovo sodnega reda, denimo tako, da bodo sodbe nujno strukturirane kot sodbe ustavnih sodišč. Hkrati se zavzema za elektronsko usklajevanje koledarjev profesionalnih udeležencev sodnih obravnav, da ne bi prihajalo do odpovedi narokov, ko ena od strank zaradi drugih sodnih obveznosti ne more na obravnavo. Predlaga tudi uveljavitev v zadnjem letu že pripravljenih sprememb insolvenčne zakonodaje, kar bi bilo za gospodarstvo velikega pomena. Državljanom želi ponuditi tudi druge možnosti reševanja sporov, torej alternativne. Z mediacijami in arbitražami se po njegovih besedah namreč zmanjša prihod zadev na sodišče, kar prinese njihovo razbremenitev, hkrati pa se znižuje tudi stroške, je pojasnil.

Tudi gradil bi

Med prednostne točke svojega morebitnega mandata je uvrstil še tri velike gradbene projekte – začetek gradnje nove sodne stavbe v Ljubljani ter novega ljubljanskega zapora, prav tako pa se zavzema za energetske prenove vseh pravosodnih stavb v državi. Cilje bi lahko dosegli tako z evropskimi sredstvi kot javno-zasebnim partnerstvom, je dejal.

Deli s prijatelji