LJUBLJANA – »Spoštovani sindikati, kje ste bili in kaj ste počeli zadnja tri leta, ko se je naša država zadolžila za 2,5 milijarde evrov letno? Kaj ste tako dobrega naredili za vse tiste delavce, ki kljub temu, da redno in trdo delajo, nimajo osnovnih sredstev za človeka vredno življenje? Komu ste pomagali? Propadlemu gradbenemu sektorju, v katerem je v zadnjih dveh letih propadlo 11.000 družb in podjetnikov?« se v odprtem pismu, objavljenem na facebooku, vprašuje direktor MIK Celja, Franci Pliberšek.
Hočete v stavko? Plačajte jo
Pliberšek se čudi, zakaj sindikati nikoli niso organizirali stavke za pravno državo in zakaj nikoli niso zahtevali, da se spoštujeta red in ustava v državi. Sindikaliste vprašuje tudi, ali so kdaj zahtevali vzpostavitev pravnega reda in krajše trajanje sodnih procesov. »Kje ste bili? Kje je vaša učinkovitost, kje so rezultati? Ste kdaj pomislili, kako stojijo in potekajo stvari v gospodarstvu?« Pliberšek jih vprašuje, ali se zavedajo, koliko mora gospodarstvo storiti, da lahko sindikalisti zahtevajo svoje. »Odločili ste se za stavko – pa jo tudi plačajte. Boriti se je treba za pravice delavcev in tistih, ki delajo dobro in učinkovito, in jim zagotoviti dostojne plače.« Pravi, da se gospodarstvo vsak dan bori za svoje preživetje in da ne more in ne bo prevzelo nase še tega bremena.
Pliberšek poslancem predlaga, naj sami nosijo stroške za propadle referendume in slabe zakone, ki imajo luknje. Predstavnike gospodarske zbornice pa poziva, naj bolj podprejo vlado in preprečijo stavko javnega sektorja. »Zakaj preostali sindikati ne zahtevate enakih pogojev za vse zaposlene, tiste v javnem sektorju in tiste v gospodarstvu in zasebnem sektorju? Zakaj ne stavkate zato, da bi postalo pošteno delo vrednota in ne sramota, kot je danes?«
Mnogi si zaslužijo boljšo plačo
Zapisal je, da je sicer proti zniževanju plač. »Zahtevam, da se plače zvišajo vsem, tudi zaposlenim v javnem sektorju. A na račun plačila po delovni učinkovitosti in ne na račun tistega dela gospodarstva, ki je ostal zdrav in se danes brez pomoči države bori s posledicami slabega vodenja države in nespoštovanja državnega reda in prava.« Izpostavlja, da je glavno vodilo do uspeha učinkovitost, ne pa pravice, ki si jih v javni upravi določajo v svojih internih aktih. »Zahtevam, da tudi v javni upravi uvedete norme, ki veljajo v EU in gospodarstvu. Ne pa norme, kakršne so zdaj: učinkovito delo le 3–4 ure na dan, pa 50 do 60 dni dopusta in neracionalno zaposlovanje.« Dodaja še, da se je v zadnjih treh letih v javnem sektorju dodatno zaposlilo 9000 ljudi, v gospodarstvu pa so jih morali odpustiti kar 76.000.
Prepričan da je v javnem sektorju tretjina takšnih, ki dosegajo norme kot v gospodarstvu in ki so premalo plačani. »Druga tretjina bo dobila več volje, ko bo videla, da se splača delati in bo sledila prvi tretjini, za preostalo tretjino oz. četrtino, ki teh norm ne bodo dosegali in za katere ne bo dovolj dela, pa je treba urediti bolj fleksibilno zaposlovanje, kot je npr. v Avstriji ali Nemčiji, in jim prek zavoda za zaposlovanje zagotoviti javna dela, kot so pomoč na domovih za ostarele, pobiranje pridelkov in pridelava ekološke hrane.«
Ovira nas neučinkovitost
Pliberšek se še vprašuje, zakaj ne moremo biti glede na velikost države največji izvoznik biohrane v EU. »Kaj nas torej zadržuje, da ne moremo postati največji izvoznik zdravo pridelane hrane v EU? Moj odgovor je – neučinkovitost.«
Na koncu je še zapisal, da njegova spoznanja izhajajo iz zdrave kmečke pameti in da od odgovornih pričakuje, da bodo naredili svoje – in to dobro in učinkovito.
