Saj poznate tisto o vesoljski tekmi, ko so Američani zapravili milijone za odkrivanje črnila, ki bi ga lahko uporabljali njihovi astronavti za pisanje v breztežnostnem stanju, ne da bi se razmazalo po celotnem plovilu, Rusi pa so svojim kozmonavtom v roke potisnili svinčnik? Nekaj podobnega lahko v prenesenem pomenu povemo tudi o ruski ljudski medicini in zdravilstvu.
Zlate roke Rusije
Ni bolezni, ki se je ne bi dalo pozdraviti ali ublažiti, le da gre princip v drugačni smeri, kot smo ga vajeni sodobni ljudje. »Vsak zdravilec človeka obravnava celostno. Najprej odstrani vzroke in šele nato se loti odstranjevanja posledic bolezni,« na kratko povzame Maksim Osipov, priznani zdravilec. Sin Ljudmile Osipove, profesorice tradicionalne in alternativne medicine na moskovski medicinski fakulteti, je lani na kongresu stroke v Moskvi, ki ga je organiziral Inštitut ljudske medicine in zdravilstva ENIOM, prejel zlato medaljo kot najboljši zdravilec, diplomo zlate roke za najboljšega zdravilca Rusije, posebno nagrado za aktivno delovanje v alternativni medicini in posebno nagrado za dosežke.
Na pogled mladosten in nadvse preprost, prijazen zdravilec je na akademiji za zdravilstvo in energoinformativne znanosti pred dvema desetletjema postal magister ljudske medicine, leta 2002 je pridobil svetovno licenco za zdravilstvo, glede na njegove ocene na praktičnih in teoretičnih periodnih izpitih pa je uvrščen med deset najboljših zdravilcev na svetu.
»Slovenijo sem spoznaval pred časom, ko sem iz Avstrije skočil prek meje iz radovednosti in se navdušil nad zimskimi radostmi, predvsem nad vožnjo s pležuhom na štajerskem koncu. Potem sem se zapeljal malce naokoli in na drugem delu države odkril vas Ribno, streljaj od Bleda. Začutil sem, da lahko svoje delo opravljam v Sloveniji, čeprav morda v začetku še ne za stalno. Toda verjemite mi, da bom poslej pogosto pri vas,« pravi Maksim, ob katerem dvomi o zdravljenju, kjer ni skalpelov, tablet in kupa injekcijskih igel, hitro zvodenijo.
Preplet obeh strok
»V Rusiji ni konkurence med uradno medicino in ljudsko, zdravniki iz te in one veje medicine se pri nas upoštevamo in dopolnjujemo v korist človeka, ki ima težave, in prav bi bilo, da se naš način razmišljanja razširi na vse konce. Izkušnje in prakse ljudske medicine, ne le moje domače ruske, temveč veliko drugih, so koristne in blagodejne za sodobnega človeka.« Zdravilec širokega duha, ki za zajtrk pospravi precej hrane, kar pojasnjuje z razlago, da je kot termoelektrarna, ki proizvaja energijo in torej mora pojesti veliko, je med delom izjemno skoncentriran, čeprav mu nasmeh v kotičkih ustnic niti za trenutek ne zamre.
Spekter bolezni, ob katerih se Osipov kot zdravilec ljudske medicine izkaže, je tako raznolik, da človek komaj verjame: »Nisem vsemogočen, toda opažam, da imam največ pozitivnih rezultatov prav z otroki.« Delo z njimi je še posebno zanimivo, saj smo bili priče trenutkom, ko je Maksim vstopil v prostor in so šli otroci v skupini za njim, kamor je šel on. Vsi so imeli tak nasmeh, kot ga je imel dobrodušni Rus, kar je svojevrsten znak naravnega zaupanja v moškega, ki se rad koplje v snegu in je Slovenijo odkril po spletu naključij ter z iskrenim veseljem ob vožnji s pležuhom.
Mati je vedela Mati mu je govorila, da bo postal zdravilec, a temu ni verjel. »Življenje je šlo svojo pot, potem sem se po nekaj letih, ko mi je razpadel zakon, vrnil k materi, ta pa mi je na vratih dejala, da sem pripravljen. Ker naravne sposobnosti za tovrstno delo niso dovolj, sem se začel šolati. Nikoli ne bom trdil, da sem nezmotljiv, toda zaupam svojim občutkom in znanju, ki sem ga ob nadarjenosti razvijal z učenjem in delom.« |
