Ohranjanje slovenskih ljudskih pesmi, plesov in običajev se prenaša iz roda v rod. Pred osemnajstimi leti sta Marta Pelko, tedanja ravnateljica I. osnovne šole Rogaška Slatina, in Dragica Žvar, takrat zaposlena na celjskem zavodu za šolstvo, dobili idejo, da bi se ljudsko izročilo začelo razvijati že pri otrocih. S tem namenom sta v začetku maja 1996 vpeljali državno revijo ljudskih pesmi plesov in običajev Pika poka pod goro.
Revija je ime dobila po slovenski ljudski pesmi in združuje otroke iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter kulturnih društev. »Po besedah mentorjev otroci z navdušenjem sprejemajo izročilo svojih dedkov in babic. Ne zdi se jim staromodno peti starih slovenskih pesmi in plesati ljudskih plesov,« pove Marta Pelko, ki čut za folkloro pri otrocih neguje od začetka svoje službene poti.
Osemnajsta revija Pika poka se je odvijala na odru kulturnega centra v Rogaški Slatini. S plesom, pesmijo in glasbo se je predstavilo 24 skupin iz vse Slovenije. Kar 521 nastopajočih je preteklost oživilo v sedanjost, najmlajši je štel le štiri leta. Na odru se je zvrstilo 24 zgodb, pokrita je bila folklorna raznolikost vse Slovenije. Vsaka skupina je predstavila delček utripa preteklosti svojega kraja.
Zbadljivke, vabila na ples in ljudski običaji
Tako kot danes so se tudi nekoč otroci zbadali med seboj. To so prikazali Folklorniki iz Medvod in Ponikve pri Žalcu, osnovnošolci iz Makol ter malčki iz vrtca Ormož in Gorišnica in dali vedeti, da ples in petje povezujeta ljudi.
S prepletanjem ljudskih plesov so učenci iz Horjula, Tišine in osnovne šole Cirkulane-Zavrč vabili na ples. Slednji so zapeli še haloško ljudsko Pojdi dekle z mano gor maširat.
Nastopili sta dve dvojezični šoli. Učenci iz DOŠ Prosenjakovci so predstavili plese Železne županije, kamor je pred letom 1918 spadal njihov kraj. Plese iz Transilvanije, pokrajine v osrčju Romunije, pa so zaplesali učenci DOŠ I iz Lendave. Gre za energičen splet plesov ob spremljavi ljudskih godcev na avtohtonih inštrumentih.
Prikaza ljudskih običajev in opravil so se lotili učenci z Raven na Koroškem, Kostrivnice pod Bočem, Beltincev in I. OŠ Rogaška Slatina.
Igre na travniku
Rdeča nit letošnje revije je bila igra na travniku. Zato so razigrana dekleta iz Zreč prikazala otroško igro zvezde metat, osnovnošolci iz Rogatca pa gnilo jajce. S spletom pastirskih iger so se na odru predstavili mengeški osnovnošolci. Ker malčki iz vrtca Zreče obožujejo prstne igre, je bila njihova predstava sestavljena iz iger s prsti in plesa. Z razposajeno igro na travniku ob petju narodne Prišla je miška iz mišnice so nastopili nadobudneži iz vrtca Plavček Tišina. Ti loviš so se igrali Otroci iz vrtca Zarja in zapeli Pet otrok pri hiši.
Godčevska skupina Zingelci iz Kopra je na izvornih ljudskih glasbilih, med njimi na več kot sto let stari diatonični harmoniki, izvedla tri ljudske plesne viže. Nekoč je otroke pestila lakota, ki so si jo tešili z igro, plesom in petjem. Uprizoritev črnomaljskih učencev je obiskovalce popeljala v te čase. Tri ljudske, Čuk sedi, Moje dekle je še mlado in Kadar boš na rajžo šel, so v zgodbi z medsebojnim prepletanjem predstavili učenci OŠ Glazija Celje, šole s prilagojenim programom. Kako je bilo nekoč težko najti čas za pripovedovanje pravljic zaradi obilice dela, so na odru uprizorili učenci iz Griž.
Strokovna komisija v sestavi dr. Inge Breznik in Marte Pelko je podelila 11 zlatih, osem srebrnih in štiri bronasta priznanja. Podelila je tudi eno priznanje za sodelovanje.