Že deseti dogodek letošnje akcije Gremo v hribe nas je to soboto spravil v pogorje Stojne. To je območje medveda; dolg gorski hrbet, ki v strmih sencah pada naravnost v kočevsko dolino. Sredi Stojne, na veliki zeleni jasi, pa stoji biser med slovenskimi planinskimi domovanji, Koča pri Jelenovem studencu, le dobro uro hoda od Kočevja. V neposredni bližini je več zanimivosti, denimo Mestni vrh, le malo naprej je pragozd, zraven so tudi razvaline gradu Fridrihštajn, ki ga je v 15. stoletju sezidal sam Friderik Celjski. Prav tu se je namreč zgodil prvi slovenski kmečki punt, saj so se leta 1515 kmetje uprli takratnemu baronu Thurnu.
Hišni bend na doma narejenih glasbilih
Baron je tedaj močno dvignil davke, s tem pa razhudil okoliške kmete, kar ga je nazadnje stalo glavo. To pot seveda ni bilo nikakršne vstaje, okoli 500 pohodnikov, ki so se do koče napotili ali po zahtevnejši Kalanovi poti ali po lažji Grajski, je več kot zadovoljno zapuščalo kočo, nekateri šele v popoldanskih urah. Planinsko društvo Kočevje, ki mu predseduje Franc Janež, in oskrbnik koče Boris Zadravec z ženo Jožico ter preostala ekipa so poskrbeli, da so se vsi v objemu kočevskih gozdov počutili kot doma. Narava je priskrbela svoje, cesarsko vreme svoje. Na jasi pred kočo so potekale že znane animacijske igre, za presenečenje pa je poskrbel kar hišni bend, ki je na pretežno doma narejenih glasbilih zaigral nekaj viž, nekaj poskočnic, nekaj poslušljivega, nekaj, zaradi česar je preprosto moralo zasrbeti pete. Za dodatno popestritev so poskrbeli tudi pri Turističnem društvu Kočevje, ki je predstavilo domače dobrote, za nameček pa sta zakonca Kobola, izdelovalca nečk in drugih spominkov iz lesa, predstavila tako imenovane mauterle, iz enega kosa bukovine, ki ima na Kočevskem že dolgo tradicijo. Tako! Zlatorogova transverzala ponosa se bo to soboto, 25. avgusta, povzpela še više, do priljubljene Vojkove koče na Nanosu, 1. septembra pa sledi le še finale na Šmohorju.
