Plemiške družine v beltinskem gradu

Zavod za turizem in kulturo Beltinci je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor v beltinskem gradu čas zavrtel za 230 let nazaj, ko so tam še živeli plemiči, ki so bili tesno povezani s podložniki in domačini v okolici. Veliko so skrbeli za gradnjo infrastrukturnih objektov, zgradili pa so tudi beltinsko župnijsko cerkev sv. Ladislava.

Beltinsko posestvo so skozi zgodovino zaznamovale številne plemiške družine. V srednjem veku so Beltinci pripadali staroslovenski plemiški rodbini Jura. V drugi polovici 13. stoletja jo je nasledila mogočna dolnjelendavska rodbina Haholdi, ki so se označevali za Banffyje in so zaznamovali srednjeveško in renesančno obdobje beltinskega gradu. Zadnja lastnica, do druge svetovne vojne, je bila rodbina Zichy.

Odprli so stalno pregledno razstavo z naslovom Plemiške družine v beltinskem gradu in predstavili knjigo doc. dr. Andreja Hozjana Arhivsko gradivo gospostva Beltinci v rodbinskem arhivu grofov Caaky v Avstrijskem državnem arhivu. Ob beltinskih plemiških družinah so vidno vlogo imeli upravniki, kot sta beltinski kaščar in prejemnik; zanimiv je tudi beltinski granar – kašča za shranjevanje žitaric. Vse plemiške družine, ki so živele v beltinskem gradu, so bile po rodu iz tujine, in sicer iz Madžarske, Avstrije in Nemčije, ter tudi različnih veroizpovedi.

Rodbina Zichy je bila zadnja, ki si je lastila grad od leta 1881 do druge svetovne vojne. Zadnje beltinske grofice Marije Zichy se spominjajo kot dobrosrčne in milostljive ženske, kar naj bi njeni najbližji sodelavci radi izkoristili. Umrla je 1977, pokopana je v Beltincih, z njeno smrtjo se je končala tudi doba beltinskih grofov. A beltinski grad ne sameva, v njem je mogoče zaznati in začutiti utrip nekdanjega plemiškega življenja, ki ga bodo sčasoma nadgradili z novimi vsebinami.