Plemeniti graščak oče slovenskega gasilstva

Če je zgodovina gasilstva stara toliko, kolikor je človeštvo, je zgodovina organiziranega gasilstva znatno mlajša. Za prvo gasilsko prostovoljno društvo velja tisto, ki so ga v nemškem Meissnu ustanovili leta 1841. Naša najstarejša ročna gasilna brizgalna iz Grahovega pri Cerknici pa je iz leta 1836, kar pomeni, da se je tudi pri nas gasilo, že davno preden je vzniknila prva organizirana požarna bramba. In tudi to brizgalno je mogoče videti v Metliki!

Zakaj ravno v Metliki? Prvič, ker je v tem čudovitem belokranjskem mestecu Slovenski gasilski muzej, in drugič, ker je bila 18. septembra 1869 prav v Metliki izoblikovana prva požarna bramba na Slovenskem!

Miselnost o prostovoljnem gasilskem delu, kot smo izvedeli, je prišla v Slovenijo iz hrvaškega Varaždina, kjer so imeli svoje društvo že leta 1864. Glas o prostovoljnem gasilskem delu je že kmalu dospel do metliškega graščaka dr. Josipa Savinška plemenitega. Ta je potem maja 1869, z željo, da bi vzpostavil podobno protipožarno zaščito, kakršno so imeli v Medmurju, nabral 16 metliških fantov. Ker je graščakova zamisel navdušila še druge Metličane, se je prvo prostovoljno gasilsko društvo na Slovenskem rodilo štiri mesece pozneje.

Pisana druščina treh posestnikov, treh kmetov, zraven pa so bili še trgovec, gostilničar, dva mestna godca, pa učitelj, pet čevljarjev, trije tesarji, dva dimnikarja, mizar, sedlar, kovač, mesar, klobučar in krojač, je že takrat nakazovala, da bo organizirano prostovoljno gasilstvo našim rojakom, pa čeprav najrazličnejših barv, dejansko pisano na kožo. To je bilo ne nazadnje mogoče opaziti že do prve svetovne vojne, saj je bilo po Sloveniji že 380 prostovoljnih gasilskih društev.

Povezovalni duh, ki ga nosi gasilstvo, ta namreč ne priznava prav nobenih ideoloških razprtij oziroma družbenih nasprotij, je Slovence celo toliko prevzel, da je danes takšnih društev že približno 1400, v teh pa aktivno sodeluje več kot 151.000 gasilk in gasilcev. To je skoraj osem odstotkov celotne populacije – fantastično!

Če bi vas torej kdo vprašal, po čem smo znani, je odgovor seveda znan: po prostovoljnem gasilstvu!

Pred skoraj 150 leti smo ga začeli prav v Metliki, koder nas je prijazno sprejela kustodinja Petra Planinc, nadaljevali v Laškem, Ljubljani, na Ptuju in drugod ter s tem v slovensko dušo ukoreninili dejavnost, ki ji res ni para. Saj je ta hip pravzaprav edina zmožna v trenutku zbrati tisoč- in večglavo množico, pa še to le z enim, a toliko bolj solidarnim motivom: rešiti in pomagati.

In še to: če vas pot zanese v Metliko, si le vzemite čas za Slovenski gasilski muzej! Tam vas ne bo navdušila le najstarejša gasilna brizgalna iz Grahovega pri Cerknici, temveč tudi ohranjen prvi požarni red iz leta 1795, paleta svečanih in delovnih gasilskih uniform, najstarejše gasilsko podvozje iz Kamnika, pa alarmne troblje, ki jih je bilo mogoče zaslišati tudi na 5000 korakov daleč, pivski rog, s katerim so si po opravljenem gašenju gasili žejo, prvo gasilsko čepico in prvo poveljniško čelado, prvo gasilsko odlikovanje in še in še, kar je gasilskega.