LJUBLJANA – Na bežigrajskem stadionu, kjer je Mile Ačimovič leta 1999 Ukrajini zabil gol s sredine igrišča, ki nas je popeljal na Euro 2000, zdaj raste plevel. Nesramno drag velodrom v Češči vasi pri Novem mestu, ki je 1996 gostil mladinsko svetovno prvenstvo v kolesarstvu, še danes nima strehe in propada. Nekaj dragocenega lesa so za kurjavo porabili okoliški Romi. Že nekaj let propada tudi domžalsko teniško središče Ten-Ten, kjer so včasih igrali svetovni asi. Različni razlogi, različne zgodbe – rezultat pa je enak.
Več kot 20 milijonov
za birokracijo
Poslovnež in športni navdušenec Joc Pečečnik je na nogometno sceno stopil z velikimi načrti, med katere je spadala tudi obnova bežigrajskega stadiona. Po petih letih raste samo vsak dan višji plevel, Pečečnik pa je skupaj s svojim Interblockom izginil iz slovenskega nogometa. »Čez 20 milijonov evrov sem vložil v razvoj projekta Bežigrajski športni park (BŠP), pa še ogromno energije in časa, zato od projekta ne odstopam!« za Nedeljske novice odločno pove Pečečnik. Sprva si je zamislil poglobljeni stadion za 12.000 ljudi, februarja 2010 je pojasnil, da bi zadoščal objekt z okoli 7500 sedeži. Pečečnikova družba GSA ima v družbi BŠP 59-odstotni delež, Olimpijski komite Slovenije 13-odstotnega, Mestna občina Ljubljana pa 28-odstotnega.
V pogodbi, ki so jo podaljšali že štirikrat, so zapisali, da »preneha veljati, če realizacija projekta obnove ne bi bila mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del v 12 mesecih od sklenitve družbene pogodbe«. Za gradbeno dovoljenje bodo lahko zaprosili, ko bodo zbrali potrebna soglasja k projektni dokumentaciji. Od decembra 2010 čakajo na okoljevarstveno soglasje k poročilu o vplivih na okolje. Pričakujejo, da jim bo Arso izdal soglasje v naslednjih tednih, upa Pečečnik. Plečnikov stadion je od leta 2009 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Vsi niso videli celega igrišča
Teniški center v Domžalah je projektiral arhitekt Alojz Drašler. Ne prav posrečeno, saj vsi gledalci ne morejo spremljati dogajanja na celem igrišču. Leta 1989 je center gradil GP Grosuplje (GPG), soinvestitorji v podjetju, ki je upravljalo center, pa so bili še Kompas, RTV Slovenija in nekaj zasebnikov. Težave so se pojavljale že med gradnjo. GPG je podizvajalcem v zameno za delo na objektu ponudil deleže nepremičnine. Danes je menda večinski del v lasti Igorja Laha, enega najbogatejših Slovencev. Gradnja ni bila dovolj kakovostna, saj je vlaga kmalu načela stene. Po letu 2001 v Domžalah ni bilo ne vrhunskih tenisačev, ne sponzorjev, ne ljudi, ki se radi zadržujejo v vipovskih prostorih. Glavni mecen turnirja je bil novomeški Revoz, ki ga je takrat vodil Bernard Coursat. Ko se je leta 2001 poslovil, je Revoz denar od tenisa preusmeril h kulturi.
Da se v Ten-Tenu danes še igra tenis, ima največ zaslug lastnik enega od tamkajšnjih lokalov. Uspelo mu je prepričati Jožeta Keršmanca, ki zastopa interese Igorja Laha, da je domačim tenisačem dovolil urediti in uporabljati igrišča. Tako naj bi se tudi lažje dogovoril z lastniki prostorov, da bi jih Lahu prodali za razumno ceno. Tudi na občini niso srečni, da imajo le streljaj od športnega parka podrtijo, ki kazi podobo. »O načrtih za preureditev centra v košarkarsko dvorano lahko rečem le, da bi bilo bolj smiselno objekt porušiti in postaviti novega. To pa bi pomenilo ogromno investicijo, ki je danes skoraj nemogoča,« pravi župan Toni Dragar in doda, da je trenutno stanje sramota za občino.
Velodrom kot steza za bob?
Leta 1996, ko so v Češči vasi zgradili velodrom za svetovno mladinsko prvenstvo v panogi, kjer Slovenci nismo bili nikoli v vrhu, so bili seveda drugačni časi. Velodrom na Dolenjskem je bil potreben toliko, kot bi bila na primer steza za bob na Pokljuki, saj brez nje ne bi bilo svetovnega prvenstva. Kakor koli že, slabe tri kilometre iz Novega mesta je zrasel velodrom, ki so ga postavili kar na zemljišču ministrstva za obrambo. Ker za omenjeno parcelo tudi Mestna občina Novo mesto trdi, da je v njeni lasti, na sodišču teče spor. »Mestna občina Novo mesto je še vedno zemljiškoknjižna lastnica zemljišča parc. št. 2096/4, k. o. Gor. Straža, ki v naravi predstavlja velodrom s pripadajočim zemljiščem. Sodišče o tožbenem zahtevku še ni pravnomočno odločilo,« pojasnijo na občini, kjer ne zanikajo, da bi velodrom morda celo obnovili! »Čakamo na sodbo sodišča, sicer pa je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za pokritje objekta izdelan, pridobili pa smo tudi že gradbeno dovoljenje.«
Čeprav je pri pridobivanju denarja pomagal tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, je projekt velodroma klavrno propadel. Minusi pa so ostali. Ostalo naj bi za približno štiri milijone tedanjih mark neplačanih obveznosti. Pri gradnji okoli 1,9 milijona mark, ob koncu tekmovanja pa približno še dvakrat toliko. Glavni upniki so bili Cestno podjetje Novo mesto, Gradis in VGP.
Žalostnemu koncu projekta je botroval tudi propad gradbenega podjetja Pionir. Na Dolenjskem vedo, da bo treba nekaj storiti, sicer bo propadlo tudi tisto, kar je od velodroma še ostalo. Mestna občina Novo mesto se je načelno odločila za obnovo velodroma v Češči vasi, pri čemer so računali, da bodo od države za to dobili pet milijonov evrov. Prišla sta le dva. Pred dvema letoma so poskušali velodromu vdihniti svežo kri in kapital prek javno-zasebnega partnerstva. Vložek okoli 10 milijonov evrov naj bi se investitorju povrnil po 30 letih. Ko je ljubljanski Imos zahteval bančno jamstvo za najemnino, se je projekt ustavil.
Meceni so izginili
Domžalčani imajo radi tenis, a bogatih mecenov ni več. Občina teniškega centra nima namena sanirati niti flikati stavbe, ki propada. Pričakujemo lahko, da bo Igor Lah na plan potegnil cekine in iz Ten-Tena naredil posel. Takšen ali drugačen. Sedanje stanje ne koristi nikomur, Domžalam pa je v sramoto in ne v ponos.
Dolenjcem se lahko zgodi, da bodo ostali brez vrabca in ne le brez goloba na strehi. Športni objekt v Češči vasi jemlje hudič, po drugi strani pa se na glas sanja o novi športni dvorani. Z nekaj soli bi lahko v teh težkih časih potešili apetite kolesarjev, atletov in košarkarjev in dobili bi objekt in pol. Za tri športe pod eno streho.
Le nekaj dobre volje bi bilo dovolj za prvi korak, predvsem pa bi morali vsem objektom dati vsebino in program. Časi velikih projektov za davkoplačevalske evre zavoljo gradnje lastnih spomenikov so mimo. Kdor zida in gradi, bo to moral početi v prvi vrsti za svoj denar.
Fondovci ne dajo parcele
Stanovalci Fondovih blokov, ki na severni strani mejijo na obzidje Plečnikovega stadiona, trdijo, da je zelenica ob zidu njihova last. »Ne vztrajamo pri vrtovih, ampak pri tem, da to ostane zeleno območje v urbaniziranem okolju,« so odločni v koordinacijskem odboru stanovalcev. Joc Pečečnik je prepričan, da je parcela 312 v nesporni lasti družbe BŠP. »S stanovalci Fondovih hiš smo se srečali na obravnavi v okviru postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja decembra 2011. Na njihove pripombe in vprašanja smo odgovorili. Nekaj tednov pred tem smo se srečali z njimi in obravnavali njihov predlog, da nehajo nagajati, če v zameno dobijo dvigala v vseh blokih, nova okna, strehe in fasade ter obnovljeno okolico,« pojasni Pečečnik. Dodaja, da zaradi pritožb in pripomb stanovalcev Fondovih blokov projekt zamuja skoraj dve leti. Do zdaj je bila to zaradi slabe zakonodaje njihova legitimna pravica, odslej pa bo edina možnost upravni spor, saj smo na Arso poslali vso dokumentacijo in študije, ki kažejo, da ni razlogov za neizdajo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja, pravi Pečečnik. Tudi v Olimpijskem komiteju Slovenije so kritični do predolgih postopkov državnih organov, zaradi katerih je objekt zdaj v sramoto mestu in državi.
Organizator je danes zeliščar
Organizator prvenstva, kolesarsko društvo Cyclotour, je zaradi dolgov pristal v likvidacijskem postopku. Nekdanji predsednik društva Jože Majes je danes uspešni zeliščar, o velodromu pa sprva ne želi govoriti. »Ne bi o tem,« nas poskuša hitro odpraviti. Potem pa le pove: »Delali smo projekt, ki je bil krepko pred časom. Bili smo le naivni športni navdušenci, naprej so nas gnali športni motivi.« O tem sicer nismo dvomili, a slab je tisti gospodar, ki za sabo pusti milijonske dolgove. Majes s prstom pokaže na Novo mesto. »To je čudno mesto. Zdaj jim ni uspelo, da bi dobili športno dvorano, takrat pa nam niso omogočili, da naredim projekt.«
