ŽUŽEMBERK – »V zadnjih letih smo veliko brali, poslušali in tudi gledali o naravnih katastrofah, predvsem o poplavah,« uvodoma ugotavlja Žužemberčanka, preden preide na domačo temo, ki jo žuli: »Že leta opazujem, začelo se je nekje okoli leta 2010, kako sokrajan Marko Gliha na svojem zemljišču opravlja izkope, s katerimi pa žal spodkopava občinsko cesto, ki povezuje desni breg Žužemberka z levim. Zaradi takšnega poseganja se je minulo jesen že utrgal manjši plaz. Na štefanovo v decembru ter na praznika presvetega imena Jezusovega in Gospodovega razglašenja (Svete tri kralje) v januarju je z bagrom še globlje izkopaval v brežino, s tem pa cesto še bolj ogrozil. Izvajalec, ki je prav tako iz našega kraja, dela opravlja pozno popoldne ali ob sobotah. Takrat namreč javni organi počivajo.«
Preden cesta zdrsne v dolino
Poročevalka sklene: »Res me zanima in mogoče še katerega občana, zakaj na občini z županom vred nič ne ukrenejo, čeprav se dela opravljajo skoraj v središču Žužemberka, tako rekoč na občinskem pragu. Sprašujem se, kdo bo kriv, ko se bo lepega dne cesta zapeljala v dolino.«
Potem ko smo si ogledali lokacijo, smo pokljukali na občinska vrata. Direktor občinske uprave Jacques Gros, univerzitetni diplomirani pravnik, je takoj pritrdil, da ve za primer, čeprav: »Občina Žužemberk o posegih Marka Glihe do zdaj ni bila posebej obveščena. Poleg tega mu nikoli ni izdala kakršnega koli dovoljenja, soglasja ali drugega pravnega akta.«
Napovedal je: »V nadaljevanju si bomo celotno zadevo ogledali na terenu in na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepali, če bo to potrebno.«
Že zdaj pa vedo: »Gospod Gliha je pod cesto postavil gospodarski objekt, predvidevamo, da z dovoljenjem pristojnega organa. Z umestitvijo je imel res nekaj problemov, saj mu je drseča zemljina poškodovala streho objekta.«
Z občinsko cesto nad Glihovim bregom se že sicer ukvarjajo, saj ji bolj kot nad kozolcem »grozi nižje od dotičnega objekta utrgana zemljina, ki je posledica večjih zaporednih vremenskih ujm«.
V zvezi s tem imajo za začetek februarja že dogovorjen sestanek na ministrstvu za infrastrukturo: »Med drugim se bomo pogovarjali o ureditvi odvodnjavanja z državne ceste, ki je velik problem za omenjeno cesto. Poškodbe je občina že ocenila in prijavila pristojnemu ministrstvu. Na osnovi projektne naloge in razpisa bomo v kratkem naročili tudi projekt za sanacijo ogrožene lokalne ceste.«
Dogovor občine z državo je potreben zato, je še povedal Gros, ker »se meteorne vode stekajo z državne ceste čez privatna zemljišča na lokalno cesto, tako da je tu za ureditev nastalih razmer potreben dogovor obeh.«
Državna cesta za meteorne vode
»Kozolec za ovčerejo je pred 35 do 40 leti postavil in opravil izkope za te potrebe moj oče Janez Pavel Gliha. Umrl je leta 2011, po njem sem podedoval parcelo s kozolcem. Ker bi ga rad ohranil, da zemljine z brega ne bi še naprej plazilo nanj, sem naredil dve zaščitni škarpi.«
Z brega se čez cesto na Glihovo parcelo zlivajo meteorne vode, kar je še posebno dramatično v hujših nalivih. Marko vsakič utrpi škodo: »V jesenskem nalivu je za kozolcem podrlo prostor za nastilj, komaj da ni še kozolca. S kolikšno silo je pritiskal nanos, pove že to, da mi je deske, ki sem jih imel naložene pod kozolcem, premaknilo za cela dva metra.«
Kaj ukreniti, se je šel Gliha posvetovat na občino: »O tem, ali bi mi plaz lahko pomagali sanirati, sem se pogovarjal z gospodom Grčarjem.« Kot pove spletna stran Občine Žužemberk, »Martin Grčar skrbi za področje urejanja javnih površin, cestnih dejavnosti, pokriva celotno področje komunale, vodi nekatere investicijske projekte s tega področja, prav tako pa skrbi za koordinacijo razporeditve del za delavce za vzdrževanje javnih površin ter cest«.
Koliko je bil uspešen, Gliha pove: »Grčar je dejal, da je bilo sanacij plazov že precej in so denar že porabili.«
Pa vendar ga občinar le ni odslovil praznih rok: »Povedal je, da bodo zgoraj naredili iztoke, da ne bi voda s ceste tekla sem dol.«
S tem, da se je obrnil na pravega človeka, se Gliha torej ni pobrigal le zase, ampak je spodbudil tudi k primerni skrbi za cesto.
Segel v žep, želi si oporni zid
Pa ne le za občinsko cesto nad svojo parcelo, marveč tudi za pot, ki pelje pod kozolcem in služi resda njemu, a tudi lastnikom zemljišč nad Krko za njim: »Malo so se sosedje, ker mi ni uspelo takoj pospraviti, že pritoževali zaradi neprehodnosti. Branil sem se, da ni moja krivda, da jo je zasulo, a jo bom pospravil, takoj ko bom utegnil.«
To je izpolnil: »V božično-novoletnem času sem naročil bagristu, naj počisti tako pot kot tudi okoli kozolca ter izkoplje kanal, po katerem bo voda, če znova pridre, lahko odtekala. Kar je naredil, me je precej stalo, natanko 780 evrov. Saj drugače ni šlo – mar naj bi sanacijo prepustil občini ali ne vem komu?«
A za trajno rešitev bo treba narediti še kaj več: »Vsekakor bo treba zgraditi oporni zid. Ker pa zanj potrebujem ustrezna dovoljenja, bo nanje, če jih bom sploh dobil, treba počakati najbrž več let. Do takrat pa živim v negotovosti, kakšne posledice bodo, če spet pride močan naliv.«
Povzame: »Ključni problem je voda, ki priteče s ceste in s seboj nosi vse, kar pobira na svoji poti.«
Gliha, ki je po stroki veterinar, poudari, da bi kozolec rad ohranil zaradi ovčereje, občina pa težavo pozna in bi jo rada sanirala: »A problem je kompleksen, rešiti ga poskušamo s skupnimi močmi.«
Skoraj odveč je posebej omenjati, da se sogovornik ne počuti prav nič krivega: »Poskušal sem le ukrepati po najboljših močeh – še denar mi je pobralo!«
Že dvakrat sidrali Marko Gliha je povedal: »Lani smo imeli nalive večkrat. Sprva je trgalo plazove nižje ob cesti, da so jo morali že dvakrat sidrati. Ta plaz nad mojim kozolcem je bil glede na posledice za cesto še najmilejši.« |