PLAZOVI

Plaz rine v mrliško vežico in spalnico

Objavljeno 04. april 2013 10.31 | Posodobljeno 04. april 2013 10.33 | Piše: Oste Bakal

Na severovzhodu niti najstarejši ne pomnijo toliko padavin.

Marija in Boštjan Zatler iz Zgornjega Kocjana sta obupana, plaz jima je že načel hišo. Foto: Oste Bakal

LJUTOMER – Velike količine padavin, ki jih ne pomnijo niti najstarejši Prleki in Prekmurci, so marsikje v deželi ob Muri v preteklih dneh povzročile veliko preglavic. Prav deževje in taljenje snega, ki poleg poplav povzročata številna plazenja zemljišč, sta na skrajnem severovzhodu države kalila mir velikonočnih dni. Še huje pa je po praznikih. Zaradi razmočenosti se je namreč na različnih koncih Pomurja, vse od ljutomerskega do radgonskega območja na desnem bregu reke Mure, ter tudi na Goričkem na drugi strani Mure sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske in druge objekte, zasuli pa so tudi nekatere ceste ter ogrozili vodovodne, električne in plinske napeljave. Dodatne težave povzroča močno povišana podtalnica, ki ponekod grozi kar celim naseljem.

Postelje ob plazu

Tudi gasilci, pripadniki štabov CZ, elektrikarji in številni drugi imajo veliko dela, a kljub zagnanosti proti naravi ne morejo veliko narediti. O tem so se prepričali tudi Slokanovi iz Cubra, streljaj od Ljutomera, ki so se že na velikonočno nedeljsko jutro zbudili v strahu, da jim bo plaz odnesel hišo. »Ko sem prišel ven, je bilo na dvorišču polno blata, zemlja je začela drseti proti spalnici. Najprej smo ob pomoči sosedov in gasilcev sami odstranili 20 kubikov zemlje in speljali vodo mimo hiše v dolino, nato pa so na pomoč priskočili strojnik in vozniki traktorjev, ki so začeli odstranjevati ostalo zemljo,« žalostno razlaga Janez Slokan. Nato nadaljuje: »Ker z bližnjega hriba že nekaj časa grozi plaz, sem šel tudi tokrat najprej pogledat, kakšno je stanje. Tudi spati nisem mogel par noči. V resnici sem imel eno uho na steni hiše, da bi, če bi zemlja začela izpodrivati hišo, rešil družino pred najhujšim.«

Kljub začasni sanaciji je bojazen štiričlanske družine, da jih bo zemlja dobesedno zasula, povsem upravičena. »Brez ljudi, ki so pripravljeni pomagati, bi bili povsem brez moči,« je s solzami v očeh ob pogledu na drsečo zemljo pripovedoval Janez, poveljnik ljutomerske civilne zaščite Branko Novak pa je dodal: »Takoj smo priskočili na pomoč. Poleg umika zemlje smo tudi stabilizirali plazino. Njeno drsenje smo preprečili z nabijanjem lesenih pilotov, smo pa območje tudi pokrili s folijo in za vsaj nekaj časa poskrbeli, da zemlja ne bo ogrožala hiše. Obvestili smo že tudi lastnika vinograda nad hišo, družbo P&F Jeruzalem Ormož, da z brega v dolino priteče preveč vode, bo pa v prihodnjih dneh na teren prišel geolog, ki bo določil naslednje aktivnosti.«

Obupana Zatlerjeva

Podobno kot v jeruzalemsko-ljutomerskih je tudi v radgonskih in še posebno kapelskih vinorodnih hribčkih. Poleg štiričlanske družine Ščančar v Okoslavcih, kjer plaz že nekaj dni ogroža stanovanjsko hišo in vse, kar imajo, je v občini Radenci najbolj ogrožena domačija Marije Zatler, ki s sinom Boštjanom živi tik pod kapelsko cerkvijo sv. Marije Magdalene v naselju Zgornji Kocjan. V bližini hiše z gospodarskim poslopjem se je sprožil plaz, ki je med drugim kar za nekaj metrov premaknil studenec. »Ne vemo, kako bo, saj česa takšnega še nisva videla in doživela. Hudo je, a upamo, da se bo stanje umirilo, saj moramo živeti dalje. Pomoč, predvsem pri ureditvi ceste do hiše, so nam obljubili tudi z občine Radenci,« skrušeno razlaga Marija Zatler, ki je prepričana, da je plazenje poleg deževja in snega povzročilo tudi nenehno poseganje v okolje.

V resnici sem imel eno uho na steni hiše, da bi, če bi zemlja začela izpodrivati hišo, rešil družino pred najhujšim.

»Pri Zatlerjevih gre za večji zdrs pobočja. Vidnih je več večjih razpok v zemlji, ki segajo vse do gospodarskega dela objekta. Ta objekt je ogrožen, do njega ne vodi primerna cesta. V teh razmerah je skorajda nemogoče priti peš do objektov, kaj šele da bi na teren poslali gradbeno mehanizacijo. Če bo ogrožen tudi stanovanjski objekt, bomo stanovalcema omogočili selitev v nadomestno stanovanje,« pravi Davorin Zamuda, strokovni svetovalec na občini Radenci, kjer že z nestrpnostjo čakajo geologa. Včeraj je plaz ogrozil tudi hišo na Janževem Vrhu.

Dve družini pred prisilno selitvijo

Na Goričkem je najhuje v občinah Puconci, Hodoš in Grad, natančneje v vaseh Krplivnik, Vadarci in Kovačevci. Kot je za lokalno radijsko postajo povedal tamkajšnji župan Danijel Kalamar, bodo morali dve družini izseliti, saj hiš ne bo mogoče obnoviti. V Krplivniku se je v bližini gasilskega doma pred dnevi sprožil večji plaz, ki zdaj ogroža še nogometno igrišče. Plaz se premika, zato je v okolici nevarno. »Še vedno ni jasno, ali bomo lahko letos tukaj odigrali tekme oziroma koliko bomo območje sploh lahko sanirali,« je dejal tam stanujoči nogometaš.

Eden izmed plazov v Vadarcih se je sprožil pod stanovanjskim poslopjem, drugi pa grozi pokopališču in mrliški vežici. Domačini so zato takoj začeli odstranjevati zemljo, sanacijo je nadaljevalo Javno komunalno podjetje Püngrad. Enake tegobe tarejo tudi ljudi v Kovačevcih, od koder so sporočili, da se je morala zaradi nevarnega drsečega pobočja iz hiše izseliti družina, plaz pa je odnesel tudi cesto.

Vodovod v nevarnosti

Podobne težave imajo tudi v občini Gornja Radgona, saj se je več manjših in večjih plazov sprožilo v Policah, Zbigovcih, Lastomercih in še kje. Predvsem so ogrožene ceste, vodovodne napeljave in električni drogovi. Eden večjih grozečih plazov se je utrgal na posesti družin Kranjc in Babič na Ptujski cesti nad Gornjo Radgono. Dolžina razpoke je že nekaj čez 60 metrov in grozi tudi hišama obeh družin. Velika nevarnost grozi tudi vodovodnemu omrežju, saj gre za glavni vod točno pod tem plazom, ki oskrbuje celotno naselje. Domači gasilci PGD Orehovec so nemudoma priskočili na pomoč in plaz prekrili z zaščitno folijo, ogledala pa si ga je tudi predsednica CZ Gornja Radgona Marjeta Erdela.

Tako bi lahko vse od avstrijske meje v Apaški dolini do hrvaške meje na koncu Prlekije našteli še na desetine, če že ne stotine manjših ali večjih plazišč, ki ogrožajo ljudi in njihovo premoženje. Ne nazadnje pa tudi obobožane proračune občin, kjer nimajo denarja niti za sprotno delovanje ... 

Deli s prijatelji