IDRIJA – Reševanje s plazom zasutega vodnega kanala Rake so delavci Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) izkoristili za čiščenje proda, ki ga reka Idrijca odlaga v akumulacijskem jezeru za pregrado Kobila. V treh dneh je skozi čistilno odprtino Idrijca odnesla vsaj 10.000 kubičnih metrov proda. V zlatih časih gradbeništva bi upravljalci elektrarne s tem prodom zaslužili, danes pa jim pomeni le breme. Po obvestilu, da je vodni kanal, po katerem je speljana voda od Kobile do male hidroelektrarne Mesto v Idriji, zasul zemeljski plaz, so morali delavci soških elektrarn zapreti dovod vode v kanal, saj se je zaradi plazu razlivala in povzročala škodo. Za iztekanje iz kanala imajo upravljalci vgrajenih več zasilnih iztokov, a se tokrat za njihovo odpiranje niso odločili. Namesto da bi reševali le vodni kanal, so se odločili še za ureditev težav s prodom. Odprli so kar glavno čistilno zapornico pod jezom Kobila in Idrijca res ni več tekla v vodni kanal Rake, ampak neposredno pod jezom: voda je odnašala prod, ki se je desetletja nabiral za pregrado. V štirih dneh je tako izza pregrade Idrijca odnesla vsaj 10.000 kubični metrov proda. Ta je na območju pod pregrado povzročil pravo razdejanje. Prej razgibana struga s tolmuni in bazeni se je čez noč spremenila v eno samo ravno prodišče. Tudi med Idrijčani najbolj priljubljenega bazena Stanovc, v katerem so vsako poletje organizirali tekmovanja v skokih na glavo, ni več. Idrijca se je po zaslugi upravljalcev elektrarne spremenila v ravno prodišče.
Katastrofo opazili ribiči
Pogled na opustošeno Idrijco je ribičem, ki so to prvi opazili, jemal sapo, saj je imelo območje pred katastrofo oznako revir A. V njem je bil prepovedan ribolov, ribiči so tam gojili posebno velike primerke soške postrvi, ki je avtohtona riba porečja Soče in pritokov. Koliko ribam velikankam, nekatere so merile tudi po meter in več, se je uspelo rešiti pred vodnim plazom grušča, ribiči še ne vedo. Opozarjajo pa, da rekorderke običajno ždijo pod velikimi skalami, zato je velika verjetnost, da jih je vodni plaz preprosto zasul.
Na tem območju so imeli ribiči evidentiranih tudi več naravnih drstišč. Ta so popolnoma uničena, saj so zasuta z meter in več debelim slojem gramoza.
Z odpiranjem spodnjih čistilnih zapornic so delavci soških elektrarn v Idrijco pod jez Kobila spustili tako veliko količino gramoza, da so uničili skoraj dva kilometra reke. Ta gramoz bo Idrijca ob vsakem obilnejšem deževju začela premikati nizvodno in ga odlagati na položnejših odsekih reke. Po prvih ogledih so domačini ugotovili, da se je nivo reke dvignil od Kobile do prvega jezu Kavčič ob mestnem pokopališču. Ob prvi povodnji pa se bo ta prod začel seliti proti Debeli skali in plitvinam ob sotočju Nikove in Idrijce vse do jezu pri podjetju Kolektor. Ta je zgrajen iz gumijastih ponjav, ki pa niso dimenzionirane za zadrževanje proda. Poznavalci svarijo, da bo prod zagotovo poškodoval jez in povzročil škodo.
Plaz zasul vodni kanal in Rake Zemeljski plazovi na Idrijskem niso redkost. Eni so posledica 500-letnega rudarjenja, drugim botruje nestabilna geološka struktura. Zadnji se je sprožil na brežini nad vodnim kanalom Rake, ob katerem je že stoletja speljana tudi med Idrijčani najbolj priljubljena rekreacijska in sprehajalna pot v osrčje krajinskega parka. Plaz je zasul vodni kanal in poškodoval ograje. Večje škode pa ni povzročil, a prehod prek območja pod plaziščem je prepovedan. Plazenje je na tem območju nekaj povsem običajnega. Nestabilen teren je povzročal sive lase upravljalcem vodnega kanala že stoletje. Ker so se ti naveličali stalnega čiščenja plazine iz vodnega kanala, so v letih po drugi vojni vodni kanal preprosto premaknili v podzemni rov in se tako izognili težavam. Zemljina na tem območju je nestabilna. Ob vsakokratnem obilnejšem deževju se premika proti koritu Idrijce in ta odnaša zemljo ter kamenje. Prvi so po obvestilu o plazu posredovali domači gasilci in zaprli sprehajalno in rekreacijsko pot od Mejce do Zagoda. Delavci komunale so z mehanizacijo odstranili nanose gline in kamenja. Plazišče si je ogledal idrijski geolog Jože Janež iz podjetja Geologija. Ugotovil je, da imajo v Idriji opravka s še enim ne do konca saniranim plaziščem. Celotno območje je namreč zaradi rudarjenja in neugodne strukture izpostavljeno eroziji. In ker pred 30 leti niso do konca izpeljali predpisanih ukrepov sanacije, se spet soočajo s posledicami plazenja zemlje. Tokratni plaz je k sreči manjši, sprožil se je na robu prejšnjega. Po zagotovilih geologa ne ogroža stanovanjskih hiš nad območjem. Po prvih ugotovitvah je nestabilnih še vsaj 100 kubični metrov gline in kamenja. Do sanacije, ki jo bodo začeli šele po nekaj tednih suhega vremena, bo prehajanje pod plaziščem nevarno. |
Vsi se otepajo odgovornosti
Na Hidrotehniku, ki je koncesionar za izvajanje javne službe urejanja vodotokov, so nam potrdili, da budno spremljajo razmere na Idrijci. Po objavah v medijih so ocenili razmere in začeli priprave na reševanje struge na območju mesta. Stari meščani namreč vedo povedati, da je Idrijca vsako leto poplavljala, dokler pred leti niso znižali struge in uredili hitrejšega pretoka vode skozi mesto. Zdaj se obeta resno dvigovanje rečnega dna, in verjetnost, da bo Idrija ob prvem obilnejšem deževju spet poplavljena, je povsem realna. Na soških elektrarnah zavračajo očitke, da so odgovorni za škodo v Idrijci. Kot je v izjavi za medije povedal direktor Rajko Volk, »so bili vsi izvedeni ukrepi s strani SENG skladni z ustaljeno prakso in obratovanjem ob izrednih dogodkih, za SENG omenjene aktivnosti niso neobičajne. Še posebno ker smo vse aktivnosti izvedli ob vednosti ribičev.«
Zoran Babič, predsednik Ribiške družine Idrija, je bil ob tej izjavi zgrožen: »Ribiči pri odpiranju spodnjih zapornic nismo imeli nič. To je bila od nas neodvisna odločitev upravljalcev elektrarne.« Ribiče so pred zapiranjem dotoka na Rake o tem obvestili. Nihče jih pa ni seznanil s tem, da bodo odprli spodnjo čistilno zapornico in da bo zaradi tega Idrijca opustošena. »Doslej smo vedno dobro sodelovali z upravljalci elektrarne in tako si želimo tudi v prihodnje,« poudarja predsednik Babič.
Je občina res nemočna?
Na občini v Idriji ugotavljajo, da sami nimajo formalne moči za urejanje razmer na reki. Podpirajo ribiče pri njihovem zavzemanju za ohranjanje vodotoka in življenja v njem. Edino angažirano izjavo je po katastrofi medijem posredoval podžupan Bojan Režun, ki je tudi predsednik strokovnega sveta Geoparka Idrija. Nad opustošenjem je bil zgrožen, saj ta del Idrijce ni le del Krajinskega parka Zgornja Idrijca, ampak tudi del Geoparka Idrija, ta pa je od lani kot kolektivni član Geoparkov Evrope pod patronatom Unesca.
Zakaj so upravljalci elektrarne odprli spodnjo čistilno zapornico in ne bočnih na prvem prelivu, vedo le oni. To so storili šele po posredovanju javnosti. Ko so zaprli čistilno zapornico in odprli levi bočni preliv, so obvarovali vodni kanal in hkrati preprečili odnašanje proda. Če bi to storili že ob prvem posredovanju po zemeljskem plazu, opustošenja Idrijce zagotovo ne bi bilo.
