Po prvih sto dneh vlade Alenke Bratušek lahko glede na rezultate ugotovimo, da gospodarsko recesijo zdravijo z napačnimi zdravili. Ugledna mednarodna revizijska hiša Ernst & Young ugotavlja, da bo kriza v Sloveniji daljša in globlja, kot je bilo prvotno pričakovati. Vladna ekonomska politika kakor da ignorira ekonomske zakonitosti in plava proti toku, gospodarstvo pa vse bolj tone. Namesto razbremenitve gospodarstva vlada uvaja nove davke in s tem obremenjuje že tako ali tako preveč obremenjeno gospodarstvo.
Prva ekonomska zakonitost, ki jo ignorira, je, da bolj obremenjeni dirkalni konj počasneje teče in zaostaja za drugimi, zato tudi slovensko gospodarstvo bolj pada kot preostala gospodarstva v EU. Dvig DDV bo še dodatno zmanjšal zasebno potrošnjo. Po oceni Ernst & Younga se bo ta letos znižala kar za 6,7 odstotka. Druga elementarna ekonomska zakonitost, ki jo vlada ignorira, je, da če nihče nič ne kupi, tudi nihče nič ne proda, oziroma da zmanjšanje potrošnje znižuje BDP, ki se bo letos po predvidevanjih znižal za skoraj pet odstotkov.
Na današnji dan bo vlada spoznala tretjo ekonomsko zakonitost, ki jo hote ali nehote ignorira, in sicer, da se dvig DDV v monopolnih dejavnostih oziroma v dejavnostih, kjer je konkurenca omejena, prelije v višje cene. Zaradi dviga DDV se bodo namreč najprej podražili naftni derivati, električna energija in komunalne storitve. Cene se bodo zaradi višjih davkov torej najprej dvignile v tistih panogah, kjer je konkurenca najšibkejša in ki jih obvladuje država. Vlada načrtuje tudi krepko povečanje obdavčitve nepremičnin, še posebno nekaterih kmetijskih, predvsem gozdov. Najbolj znani ekonomist vseh časov Hayek je zapisal, da je vsako močno povečanje davka nekakšna prisilna razlastitev, saj država s tem poseže v razpoložljivi dohodek in premoženje posameznika. Nesorazmerna dodatna obdavčitev, ki jo načrtuje vlada, zato spominja na nekakšno prikrito obliko nacionalizacije premoženja posameznikov. Po drugi strani pa vlada še vedno ni uvedla ukrepov, ki bi različnim podalpskim tajkunom onemogočili zavarovanje njihovega sporno pridobljenega premoženja z instrumenti, kot je zemljiški dolg. Prav tako ni sledi o kaznovalno visoki obdavčitvi črnih gradenj po zgledu sosednje Hrvaške. Pravzaprav je edina dobra novica za gospodarstvo ta, da bo vlada v naslednjih tednih zaradi dopustov manj aktivna, slaba pa, da se jeseni vrača s polnim tempom in najverjetneje tudi s predlogom novega kriznega davka.
