Planinsko polje največje jezero

PLANINA – Prebivalci iz okolice Planinskega polja v svoji glavi ne hranijo spomina na tako veliko jezero, kot ga opazujejo zadnji teden. Voda, ki običajno prekrije zgolj osrednji del Planinskega polja, se med tokratnimi hudimi poplavami razpotega daleč do robov vseh okoliških planot. Poleg Planine sta najbolj ogrožena še kraja Laze in Jakovica. Nižjeležeče hiše so poplavljene, lastniki višjeležečih pa lahko samo opazujejo naraščanje gladine in upajo, da se bo voda ustavila, preden jih doseže. Čeprav se drugje razmere že malce umirjajo, predvidevajo, da se bo voda, ki prekriva Planinsko polje, te dni še dvigovala.

Voda dere v hiše

Čeprav je bilo Planinsko jezero izjemno veliko že v letih 2000 in 2010, domačini po ustnem izročilu pravijo, da je tako zelo nazadnje naraslo pred približno osemdesetimi leti. Poleg hitro talečega snega je za tokratno rekordno poplavo očitno kriva zamašitev požiralnikov, ki jih domačini imenujejo Putickove štirne. Pripadniki enote za reševanje na vodi in iz vode civilne zaščite Cerknica so zato poskušali pospešiti odtekanje s tem, da so iz njih umaknili vejevje, hlodovino, bale sena in celo lovsko prežo, ki jih je voda zagozdila v te naravne luknje po nedavni ledeni snežni ujmi, ki je dodobra oklestila drevje. Zdaj lahko okoliški prebivalci zgolj upajo, da bo odtok po novem večji kot dotok vode na ta del kraške pokrajine. Da bi bile posledice poplave čim blažje, prebivalcem z namestitvijo zaščitnih vreč s peskom pomagajo gasilci in pripadniki Slovenske vojske.

Vsi upajo, da bo sedem družin, ki so se morale izseliti iz svojih domov zaradi rekordnega vodostaja, dokončna številka za Planino. Zanje je občina Postojna zagotovila prenočišča v hotelu Sport in gozdarski šoli, vendar se je za namestitev do tega trenutka odločila zgolj ena, druge pa so poiskale zatočišče pri sorodnikih in prijateljih.

Zgodovinsko območje

Poleg družinskih hiš v spodnjem delu Planine ob samem polju narasla voda ne prizanaša niti kulturni dediščini, pomembni za ta zgodovinski kraj. Tako je zalita leta 1779 zgrajeno, včasih kulturno zaščiteno hiša, ki so ji nekdaj rekli Pri Molkovi. »Včasih je bila hiša zaščitena in je imela evidenčno številko spomenika. Bila je ena izmed tisoč spomenikov državnega značaja. Je v registru dediščine in v postojnskem odloku razglašena za kulturni spomenik,« ozadje starega častitljivega poslopja opisuje njen 73-letni lastnik Franc Andrej Pečan, ki dodaja: »Potem se je zakon spremenil, tako da zdaj hiša ni več spomenik prve kategorije, ker je bilo predrago vzdrževanje.«

Poplavljena stara hiša je pomembna, ker je edini kmečki dvorec na Notranjskem. Včasih je bila to ena izmed ducat gostiln, ki so kot gobe po dežju v tem kraju zrasle po podpisu rapalske pogodbe med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, ki je določila mejo med državama ravno na teh koncih. »Ker je bila tukaj meja, je bilo tudi veliko tihotapcev. Kdor je uspešno prešvercal in dobil denar, ga je zapravil v eni izmed dvanajstih gostiln.« Frančev brat Alojz pa pojasni še drug pomembni vidik kraja: »V času furmanov je bila Planina pomemben trg. Postojnska vrata so bila prelaz med Jadranskim morjem in celino, zato so tukaj funkcionirale preprežne gostilne. To pomeni, da je hlapec šel z dvema paroma konj na vrh postojnskih vrat, furmani pa so mu plačevali, ker niso imeli od Dunaja do Trsta na voljo štirih parov konj. Razdalja med Planino in Ljubljano je nekaj več kot 40 kilometrov. V enem dnevu se jo je dalo prevoziti, potem pa so se tu ustavili in prenočili.« Nekatere stare hiše v kraju imajo celo tako velika vrata, da so se lahko noter zapeljali kar z vozovi.

Da je bila tudi hiša, ki so ji rekli Pri Molkovi, namensko zgrajena kot gostilna, priča kamniti podboj na kleti, ki je oblikovan tako, da je ravno pravšnji za sod. Se pravi, da so že pri gradnji računali na to, da bodo noter spravili veliko sodov. Prav tako je posebnost hiše, da ima dve črni kuhinji. Tista v pritličju je zdaj poplavljena kljub vrečam peska, saj niso zadržale vode.

Medtem ko najbolj ogroženim prebivalcem pomagajo ali jih izseljujejo iz hiš, trenutno največja nevarnost na poplavljenem Planinskem polju grozi tistim radovednežem, ki bi se radi po jezeru vozili s čolni in opazovali naravni pojav iz samega središča dogajanja. Zaradi pretrgane električne napeljave in porušenih drogov je njihovo početje skrajno neodgovorno. Vsi, ki imajo hiše tik ob gladini, pa lahko samo upajo, da bo voda čim hitreje začela upadati in da bo preteklo še veliko let, preden bo ponovno dosegla tako visok nivo.