Planinske koče vse bolj obiskane

Po svoje preseneča število planinskih koč in drugih manjših objektov, kjer je možno prenočiti oziroma potešiti žejo in lakoto. Slovenska planinska društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči in z več kot 10.000 sedišči. Planinske koče so poleti večinoma stalno odprte, ažurno osvežene podatke o odprtosti pa lahko planinci preverijo na spletni strani Planinske zveze Slovenije (PZS).

»Upravljavci koč se vedno bolj trudijo z ureditvijo ekološke problematike teh, torej z gradnjo čistilnih naprav, in z dodatno ponudbo za družine. Zato z veseljem ugotavljamo, da narašča število koč, ki so pridobile ustrezne certifikate s področja do okolja in družin prijazne koče,« poudarja podpredsednik PZS Miro Eržen.

Triindvajset planinskih koč s certifikatom

Do zdaj se s certifikatom do družin ali okolja prijazna planinska koča ponaša 23 planinskih domov, nekateri celo z obema. Planinci tudi letos izbirajo najbolj priljubljeno planinsko kočo, kar pomeni dodatno spodbudo za izboljšanje ponudbe in odnosa do obiskovalcev.

Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč. S projektom Družinam prijazna planinska koča želijo h kočam privabiti otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali. Planinska zveza Slovenije je za prvi projekt do zdaj podelila 15 in za drugega 17 certifikatov. Z obema se ponašajo Koča pri Jelenovem studencu, Koča na Planini pri Jezeru, Koča na planini Razor, Domžalski dom na Mali planini, Mozirska koča na Golteh, Dom pri izviru Završnice, Planinski dom na Zelenici, Valvasorjev dom pod Stolom in Koča na Blegošu. Certifikat do okolja prijazna planinska koča imajo še Krekova koča na Ratitovcu, Poštarski dom na Vršiču, Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Dom na Peci in Dom na Uršlji gori, certifikat do družin prijazna planinska koča pa še Planinska koča Velikonočnica, Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, Koča na Gozdu, Kosijev dom na Vogarju, Planinski dom pri Krnskih jezerih, Dom na Menini planini, Planinski dom na Jančah in Planinski dom na Kumu.

»Certifikata do okolja in družin prijazna koča sta po eni strani obveza, po drugi pa dobra referenca,« pravi Aleš Štefe, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom, ki je na nadmorski višini 1181 metrov, upravlja pa ga Planinsko društvo Radovljica. »Domači planinci ju še premalo poznajo, pri tujih gostih pa pomenita osebno izkaznico, saj vedno bolj gledajo na to, ko izbirajo, kje bodo prenočevali.« Štefe je z letošnjim obiskom zadovoljen: »Za zdaj lahko poletno sezono označim kot zelo dobro, glede na veliko snega pa je bila tudi zimska solidna. Prihajajo skupine, ki imajo organizirane izlete v Karavanke in pri nas tudi prenočijo. Valvasorjev dom je priljubljen cilj za dnevne obiskovalce, vse večji je tudi obisk turnih kolesarjev.«

Dobršen del pohodnikov oziroma planincev si za obisk izbere Kamniško-Savinjske Alpe, zato temu več pozornosti namenjajo tudi na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. »Zanimanje za pohodništvo je vedno večje,« poudarja Alenka Hribar, strokovna sodelavka zavoda. »Priporočamo, da bi bilo smiselno, da se ljudje v gore odpravijo s planinskimi vodniki, saj člani planinskih društev svoje delo večinoma opravljajo prostovoljno. Na voljo so tudi gorski vodniki, ki se s tem ukvarjajo profesionalno, in za svojo storitev seveda računajo. Seveda vodijo tudi na zahtevnejše ture.«

Hribarjeva nadvse zanimivo razmišlja še o planinskih kočah in njihovi ponudbi: »PZS se vedno bolj trudi, da so oskrbniki dobri, da poznajo teren, razmere in poti. Hkrati se trudijo, da je ponudba čim boljša, čeprav še vse ni tako, kot bi lahko bilo. Tu vidim tudi največ možnosti za izboljšanje položaja planinskih koč v slovenskih gorah. Namreč, planinske koče bi v Sloveniji (ponekod) lahko ponudile več. Če pogledamo v tujino, ni nenavadno, da ima koča v Dolomitih enako dobro ponudbo kot v dolini, od predjedi do vrhunske sladice. Saj vem, marsikdo bi rekel, da to tja ne spada, ampak zakaj pa ne? Informacija o dobri hrani hitro zakroži.«

Poskrbljeno tudi za najmlajše

Toda ugotovitve Iva Volerja, oskrbnika Koče na Planini Jezero (1453 m, PD Integral), so povsem drugačne: »Čedalje več ljudi prinese svojo hrano in pijačo, ob tem pa jih moramo spomniti, da smeti odnesejo v dolino. A trudimo se za vsakega gosta in pri nas je dobrodošel prav vsak planinec.« Koča v osrčju Fužinskih planin je priljubljen družinski cilj in gostoljubna streha nad glavo številnih mladih planincev. »Otroci in družine se pri nas dobro počutijo, pogosto tu prenočujejo,« dodaja Voler. »Na otroke še posebno mislimo, saj smo pripravili polovične porcije, postelje so zavarovane z ograjicami, trudimo se za mir po 22. uri. Nekateri pogrešajo igrala, a menim, da gredo lahko tukaj raje pogledat kakšno rožico in se s starši sprehodit do sosednjih planin.«

Slovenci se lahko pohvalimo z dolgoletno tradicijo obiskovanja slovenskih gora. Na to opozarja več letošnjih jubilejev. Češka koča na Spodnjih Ravneh je že praznovala 115-letnico, Aljažev stolp na Triglavu in Vodnikov dom na Velem polju pa bosta avgusta slavila častitljivih 120 let.