KALOBJE – Evropske direktive niso za vsako okolje in marsikje jih krčevito prezirajo. Denimo na Kalobju pri Šentjurju, kjer s sistemom ločenega zbiranja odpadkov pokrivajo še zadnje kotičke te pretežno podeželske občine. Menijo, da so jim noviteto vsilili, da je nihče ne potrebuje in da so zdaj prisiljeni plačevati nekaj, česar ne potrebujejo. S svojim primerom se je izpostavila Elica Vodeb, ki ji dodatnih pet evrov stroškov odvoza pač pomeni velik izdatek, upoštevajoč, da mora mesec preživeti s 380 evri pokojnine.
»Nisem se strinjala, da mi k hiši postavijo rumeni zabojnik, niti tistega za mešane odpadke ne napolnim v dveh tednih. Saj nimam česa dati vanj. Iz konzerv ne jem, mleka ne kupujem in mineralne vode ne pijem. Hrano pridelujemo sami. Pa so mi rekli, da bom vanj metala prazne tube od zobne paste. Smešno. Če naročim deset kilogramov moke, me to stane osem evrov, odvoz njene embalaže, ki jo lahko skurim v krušni peči, pa pet evrov. Toda pravijo, da kuriti ne smem, ker onesnažujem. A antenska postaja na Kalobju pa s sevanjem ne onesnažuje?«
Pri Elici, kakor tudi pri večini podobnih kmetij, z biološkimi odpadki živalskega izvora razveselijo hišno muco in zvestega štirinožca, ostalo konča na kompostu. Zdaj jim na vse načine, tudi z občinskim odlokom, poskušajo dopovedati, da ravnajo narobe, da so v zmoti.
Med našim obiskom rumeni zabojnik ni bil prazen
V njem sta bili embalaži s pasjo in mačjo hrano. »Na silvestrovo so prišli prijatelji in prinesli hrano za živali. Saj razumete, da bi bilo na kmetih zelo neumno, če bi psa hranila s konzervami. In če se že najde odpadek za rumeni zabojnik, bi ga odnesla na bližnji ekološki otok. A tudi ta je prazen, saj ljudje nimajo kaj metati vanj. Niti otroških plenic ne odmetavajo na otočku. Zadnjič sem jih opazila v kontejnerju na pokopališču in se spraševala, od kdaj pa mrtveci serjejo. S takšnim vsiljevanjem postajamo novodobni podložniki. Sploh pa – ali ni neumno s kmetov voziti odpadke v dolino?«
Elica se je odpravila v Celje k Simbiu, podjetju, ki v večini tukajšnjih občin med drugim skrbi za ločeno zbiranje in odvoz odpadkov. »Pravijo, da nimajo nič s tem, da je tako po zakonu in da je to pokrito z ustreznim občinskim odlokom. Prosila sem jih, da bi mi dali ekološko vrečko, ker s kanto nimam kaj, in so rekli, da bi v vsakem primeru morala plačati.« Simbio in šentjurska občina sta vse storila po črki zakona, ta je prilagojen evropskim smernicam in nikomur ni mar, če bodo na podeželju umetno proizvajali smeti, da bo vse skupaj sploh imelo kakšen smisel. Čez čas se bo kdo nemara spomnil, da bi ob poštne nabiralnike namestili kantico za rabljene kondome in to zaračunali naslovnikom, ne glede na njihovo starost, spolne navade ali usmerjenost.
Preveč je črnih odlagališč
Edvard Peperko, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja občine Šentjur, pojasnjuje, da je občina vključena v sistem celjskega Simbia, na Kalobju odvažajo zabojnike vsak teden, izmenično po vrstah odpadkov. »Vključenost na Kalobju je še slaba, akcija vključevanja še traja, odstotek je podpovprečen. Dostopnost po cestah je slaba, z vozili ni mogoče priti dovolj blizu, zato tudi nismo ljudi veliko priganjali k vključitvi, raje smo predhodno uredili ceste. Simbio ima 90-odstotno pokritost z zelenim in rumenim zabojnikom. Problem je, ker zabojnikov ni dovolj, Kalobje pa je prišlo nazadnje v poštev. Podobno je na Prevorju in v Loki.« Peperko še pravi, da je cena polne oskrbe zdaj višja, saj so prej smeti odvažali vsakih 14 dni, zdaj vsak teden. Drugod po Šentjurju se je storitev pocenila za 50 centov, Kalobčanom pa se je podražila, saj so dobili dodaten zabojnik. Nejevoljo ljudi razumejo, toda plačati pač morajo. »Na tem območju je evidentiranih bistveno več črnih odlagališč, ljudje pa nam pravijo, kako odpadke kurijo. Zdaj je nepokritih še okoli 20 odstotkov objektov oziroma desetina prebivalstva, vsako leto jih v sistem vključimo približno pet odstotkov.«
