LJUBLJANA – V tem hipu pravzaprav še nihče povsem določno ne ve, kaj naj bi nam prinesla nujna ostra (!) pokojninska reforma, katere posledice – tako je vsaj napovedal minister za delo Andrej Vizjak – bomo občutili že v začetku prihodnjega leta. No, če že, podrobnosti poznajo kvečjemu njeni avtorji. Sindikati, denimo Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, so že opozorili, da si bodo na pogajanjih o pokojninski reformi še naprej prizadevali za dostojno pokojnino in delovno dobo kot ključno merilo upokojevanja. Polna starostna pokojnina za 40 let dela bi morala, menijo, tudi odslej znašati vsaj 72 odstotkov povprečne neto plače, podobno, kot je bilo dogovorjeno leta 2002, ko so se socialni partnerji uskladili za 72,8 odstotka.
Enigma individualnih izračunov
S pokojninsko reformo naj bi dobili tudi individualne informativne izračune, vendar so mnenja o tem, kaj to pomeni, različna in celo nasprotujoča si. Četudi bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) izračune uvajal postopoma – v obdobju 2012–2016 naj bi zavarovancem prav tako izdal pisne informacije o pričakovani višini njihove starostne pokojnine –, so sindikati prepričani, da bi se z njihovo uvedbo še dodatno odrekli solidarnosti. Kaže, da jih minister, ko je dejal, da bo predlog pokojninske reforme najbrž pripravljen že do konca meseca, ni potolažil z zagotovilom, da posamezna pokojnina zaradi individualnega informativnega izračuna ne bo odvisna samo od prispevkov, ki jih je v preteklosti vplačeval zavarovanec, ki jo bo prejemal. Do konca meseca naj bi vlada pripravila tudi predlog zakonske novele o delovnih razmerjih in novelo o urejanju trga dela.
Kaj pa je že razkril minister Vizjak?
Da želi spremeniti pogoje predčasnega upokojevanja in pozneje (čez čas) dvigniti upokojitveno starost ter da bo reforma najbrž vključevala tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. V redu, znano je še nekaj drugega: podlaga oziroma izhodišče za novi predlog pokojninske reforme naj bi bil nedvomno predlog, ki ga je pripravila že prejšnja, Pahorjeva vlada, in ki je bil potem, kot je znano, zavrnjen na referendumu, vendar naj bi predvidoma iz njega izločili tisto, kar je v prejšnjem mandatu (z)motilo socialne partnerje. Vizjak poudarja, da se je pač treba zavedati, da se obdobje, v katerem upokojenci prejemajo pokojnino, le še podaljšuje, na drugi strani pa je vse manj zavarovancev, ki polnijo pokojninsko blagajno.
Mimogrede, iz urada predsednika republike so predvčerajšnjim javnost obvestili, da je predsednik Danilo Türk v pogovoru s premierjem Janezom Janšo posebej poudaril pomen pričakovane razprave o pokojninski reformi in o sprejemanju zakonske novele o delovnopravnih razmerij. V sporočilu za javnost lahko preberemo: »Predsednik republike je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi nizke javnomnenjske podpore vladi, saj to otežuje iskanje dogovora in podporo vseh družbenih skupin.« In še: »Opozoril je na nujnost dialoga s socialnimi partnerji, ki je bistven pogoj za dober sporazum in uspešno reformo.« Mar to (ne) pomeni, da je predsednik države premierju bral levite?
Kabinet predsednika vlade je v svojem sporočilu za javnost, kajpak, poudaril nekaj drugega: »Predsednik vlade ga je (predsednika republike) opozoril na potrebo po enotnih sporočilih, ki bi jih morala slovenska politika pri ukrepih za izhod iz krize dajati navzven, in na posledice prelomljenih obljub v zadnjih letih ter visoko ceno, ki jo Slovenija plačuje zaradi prepoznih ali napačnih odgovorov na krizo ter izgubljene kredibilnosti.«
Tudi DeSUS bo pretresal
Predlog pokojninske reforme naj bi najprej pretresli (proučili) zgolj v koaliciji, šele potem pa z izhodišči takega predloga seznanili še socialne partnerje. Že mesec ali dva pogajanj s socialnimi partnerji bi moralo po mnenju vlade zadostovati za sprejetje dogovora, saj je bilo o pokojninski reformi »že veliko povedanega«. Omeniti je prav gotovo treba tudi izjave, ki jih je v intervjuju za Mladino dal prvak vladnega DeSUS, zunanji minister Karl Erjavec. Erjavec je namreč poudaril, da DeSUS ne bo mogel vztrajati v koaliciji, če bo ta še naprej varčevala samo na ramenih upokojencev, da pokojninska reforma ne sme biti ostra, marveč pravična, ter da je bilo že dovolj varčevalnih rezov na račun upokojencev ...
