LJUBLJANA – 20.000 evrov in več za menedžerje slabe banke, 15.000 za likvidatorje Factor in Probanke. Vodstvo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je državo do zdaj stalo več kot 600.000 evrov, pa čeprav se pravo delo zanj šele začenja. Izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson zasluži 9800 evrov bruto na mesec, ta znesek pa mu ob uspešnem poslovanju lahko tudi podvojijo. Meni, da so take plače primerne. Christopher Gwilliam in Janez Škrubej bosta za vodenja slabe banke mesečno zaslužila najmanj 21.500 evrov bruto, saj si bosta plačo lahko še zvišala. Če bosta dosegala zastavljene cilje, bosta izvršna direktorja lahko skupaj z variabilnim delom plače svoj letni zaslužek podvojila.
Štrukelj: Plače skrajno neproduktivne
So glede na dejstvo, da te kadre plačujemo davkoplačevalci, plače previsoke ali gre res za kadre, ki so toliko vredni? Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj meni, da so take plače skrajno neproduktivne. Štrukelj se vprašuje, zakaj je normalno, da ima delavka v Mercatorju 500 evrov plače, nekdo iz slabe banke pa zasluži tudi do 43 tisoč evrov mesečno. Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pravi: »Bili smo za strokovnost, zdaj plačujemo visoko ceno za strokovnost.« Dodaja, da gre za nerazumevanje in nesorazmerje. Za to nesorazmerje krivi Lahovnika, ta pa se brani, da mora zgornje omejitve postavljati država.
Časarju dvakrat več, pa nihče ni niti črhnil
Gašpar Gašpar Mišič o plačah menedžerjev meni: »Rezultati so tisti, ki so vidni, in plače morajo biti omejene z rezultati.« Pravi, da nima nič proti, da nekdo dobi nagrado, če je ta vezana na njegovo delo in rezultate. Povedal je, da njegova plača v Luki Koper znaša 11.600 evrov bruto brez variabilnega dela. Pravi, da je imel Časar dvakrat višjo plačo, pa o »tem nihče ni niti črhnil«. Na vprašanje voditelja oddaje Tarča Slavka Bobovnika, ali sta se kaj videla zadnje čase, je G. G. Mišič odgovoril: »Je že imel razlog, da ga ni.«
Motijo jih nagrade z zamikom
Kljub temu da mnogi nasprotujejo tako visokim zneskom, pa bančniki vztrajajo, da so plače njihovih kolegov upravičene. Ekonomist Matej Lahovnik meni, da je njegov zakon iz leta 2010, ki omejuje plače in ga menedžerji ostro kritizirajo, postavlja zgornjo mejo, a kljub temu omogoča nagrade. »Moti jih to, da se lahko nagrade izplača z zamikom, ki je namenjen temu, da se najprej vidi, ali so rezultati res bili,« je povedal Lahovnik.
Podatki kmalu znani
Minister Gregor Virant, KPK in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar želijo doseči večjo javnost podatkov. Virant pravi, da bo to zmanjšalo korupcijska tveganja v podjetjih, ključni podatki o tem, kam je šel denar, naj bi bili znani kmalu. O Lahovnikovem zakonu pravi, da ga podpira, saj je ustvaril pravičnejša razmerja, ker je vladal kaos, ko je šlo za plače.
Lahovnik razume, da njegovemu zakonu nasprotujejo v državnih družbah. »Naloga države je, da zastopa javni interes. Ne razumem pa, da govorijo, da moj zakon ni stimulativen,« se huduje Lahovnik, ki je prepričan, da bo pri Virantovem zakonu, ki zahteva javnost podatkov, zagotovo tik pred zdajci »priletel kakšen amandma«.
