RAZKRIŽJE – Kriza je res globoka, finančna in moralna. V Sloveniji še ni bilo toliko nepravilnosti in nečlovečnosti. Niti pred zakonom pogosto nismo vsi enaki, največkrat nasrka mali človek, velikim ribam pa ne morejo do živega. To je spoznala tudi 63-letna upokojenka Albina Grm, ki je v iskanju pravice in svojega prostora pod soncem prehodila skoraj vso državo. Rojena na Dolenjskem je pokojnino dočakala v Ljubljani, nato je življenje nadaljevala v Ankaranu na Obali. Ker ji tam podnebje ni ustrezalo, se je odločila jesen življenja preživeti na skrajnem vzhodu Prlekije, tik ob meji s Hrvaško, v kraju Gibina, od koder je tudi nekdanja redovnica in Slovenka leta 1993 Vida Žabot.
Albina Grm se nikoli ni omožila, tudi otrok nima, prijateljev pa kar nekaj, in to povsod, kjer je živela, nerazdružljiva pa je s 14-letno psičko Bibo. Z njo čaka na milost in nemilost sodišča.
Napačna parcela, napačna kvadratura
Trnova pot invalidke, ki boleha za rakom na dojki in ima velikanske težave s pritiskom, v zadnjem času pa še duševne bolečine, se je začela leta 2007, ko se je odločila zapustiti Obalo in si poiskati nov dom. »Ker sem pogosto počitnikovala na severovzhodu države, kjer mi je bilo vedno zelo lepo, sem dom iskala na tem koncu. V spomin mi je prišla informacija, češ da župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič ponuja mladim družinam gradbene parcele. Ob tem sem se spomnila čudovite Vide Žabot in sem nemudoma poklicala na občino Razkrižje, kjer so mi povedali, da nimajo več parcel, a so mi predlagali, da se povežem z mladima fantoma, ki imata tri parcele in gradita energetsko varčne hiše. To se mi je zdelo izvrstno, saj je to najboljša rešitev za vsakega upokojenca z majhno pokojnino. Stopila sem v stik s podjetnikoma Emilijanom Mlinaričem in Matejem Makoterjem iz podjetja Izo gradnje. Pogodbo po sistemu na ključ, torej da se lahko samo vselim in tam zaživim, smo hitro sklenili in plačala sem 15.000 evrov akontacije,« razlaga Albina.
Povedala je tudi, da je že iz Ankarana ugotovila, da ji hišo gradijo na napačni parceli. Na prošnjo omenjenih podjetnikov je le podpisala spremembo parcele. »Po pogodbi je končna cena znašala 115.000 evrov in sem jima toliko plačala, toda pod pogojem, da je vse moje. Zdaj, kot kaže, zemljišče ni moje, kanalizacija ni priključena, plačati moram za asfalt ... Torej bo končna cena močno presegala pogodbeni znesek. Poleg tega sem ugotovila številne pomanjkljivosti, ko je prišel čas za predajo ključev. Vselitev ni bila možna. Po dolgem boksanju po sodiščih sem dosegla, da morajo popraviti napake. To so storili, a zelo površno, le zaflikali so. Tega ne morem sprejeti, saj sem kupila novogradnjo, promocijsko hišo. Če bi hotela popravljeno hišo, bi kupila kakšno podrtijo in jo sanirala. Zdaj pa imam novo, popravljeno hišo, ki ni vredna vloženega denarja,« je ogorčena Albina Grm. Z meritvami po sanaciji so celo ugotovili, da so površino objekta zmanjšali za 2,5 kvadratnega metra. Medtem pa je Albina prodala stanovanje v Ankaranu, da je lahko plačala svojo novo hišo.
Psičke pa ne!
Po vseh kolobocijah so se ji razblinile sanje o jeseni življenja v lastni hiški. Iz prelepe Prlekije se bo pobrala, zdaj hoče nazaj le še denar. »Kaj drugega mi ne preostane, čeprav mi je zelo žal. Toliko dobrih ljudi kot tu ni nikjer, jaz pa sem morala naleteti prav na ta dva falota in barabina, ki me imenujeta najbolj tečna baba na tem svetu. Okoli sta me prinesla, a jaz še vedno verjamem v poštenje, pravico in sodišče,« razlaga Albina.
Ko bi se morala vseliti v hišo, je dobila nadomestno stanovanje od Mlinariča, a ga je morala že kmalu zapustiti. »Jaz se na sodišču borim že leta, on pa je dosegel v dobrem mesecu, da so me deložirali iz stanovanja v Ljutomeru. Na hiši so zamenjali ključavnico, v Ankaran pa tudi nisem mogla, ker sem stanovanje prodala.« Albina je ostala na cesti. Ne kriva in ne dolžna.
Socialne službe so jo napotile v zavetišče za brezdomce v Murski Soboti, kamor pa ni hotela brez svoje psičke. »Raje naj mene evtanazirajo, ne pa moje Bibice!« Najela je sobo na turistični kmetiji, a zaradi pomanjkanja denarja tam ni ostala prav dolgo. Nato je našla cenejšo sobico v prleški vasi, kjer zdaj čaka na razplet.
Boli jo srce, saj je izkusila, da te lahko danes sodni izvršitelj vrže na cesto, ob tem da ne moreš v hišo, ki si jo v celoti plačal.
Nadaljuje se boj odvetnikov na sodišču – zagovornik Izo gradenj je Marjan Feguš, Jože Šafarič zastopa Albino –, ona pa ob slovesu pove, da si želi pozitivne rešitve zapleta, v nasprotnem »mi bo boljše v zaporu«. Bog ve, kaj je s tem mislila.
Direktor zahteva opravičilo
O zadevi smo se pogovarjali tudi s solastnikom in direktorjem podjetja Izo gradnje, ki je gradilo Albinino hišo, Matejem Makoterjem. Zelo je jezen na Grmovo: »Res nam je povzročila veliko preglavic in tudi škode, saj očitno niti sama ne ve, kaj bi rada. Mi smo pripravljeni na poravnavo, a le če bo plačala vse sodne stroške in se javno opravičila za vse, kar je govorila o našem podjetju. V tem primeru ji bomo prepisali in vknjižili hišo, tako da se bo lahko vselila, saj je bilo sanirano vse, kar je bilo treba. V nasprotnem bo pač odločalo sodišče, in če sodišče odloči, da bo hišo prodalo na trgu, se bo to zgodilo. In ona bo dobila toliko denarja, za kolikor bo hiša prodana. Naše podjetje je namreč plačilno nesposobno in ji denarja ne moremo vrniti, ona pa zdaj hoče samo denar nazaj.« O njeni izselitvi iz stanovanja v Ljutomeru je povedal, da gre za povsem drugo zadevo, v katero ni vpleten. »Gre za najemno pogodbo med mojim partnerjem in, gospod, jaz s tem nimam nič. Sodišče je pač odločilo, da jo deložirajo, in izvršitelj je to storil.«
