Pivo je teklo, nekatere rožice so dobile noge

LAŠKO – Po štirih živahnih dneh in treh nočeh so prebivalci mesta ob Savinji sinoči spet bolj mirno zaspali. Več dni so namreč dihali z organizatorji največjega festivala pri nas, ki se po novem uradno imenuje Laško Pivo in cvetje, na njem pa se je zvrstil niz zelo različnih glasbenih in drugih dogodkov, ki jih na enem samem prostoru ni mogoče najti nikjer drugje v Sloveniji. Dogajanje se je začelo že v sredo popoldne, ko je vrata obiskovalcem odprla Pivovarna Laško-Union, zvečer pa so se na Dnevu Laščanov poklonili predvsem vsem domačinom, ki vsako leto gostijo več deset tisoč obiskovalcev iz domovine in tujine. Mnogi pridejo v Laško tudi za več dni, ki jih preživijo v kampu, urejenem zanje. To so storili tudi štirje prijatelji iz Gorenje vasi v Poljanski dolini Samo Knafelj, Rok Peternelj, Domen Kosmač in Marko Miklavčič, ki so se v Laško odpravili prejšnji ponedeljek in po treh dneh in 129 kilometrih prišli na cilj. Trije ožuljeni in utrujeni, četrti brez posledic, vsi pa izjemno ponosni in zadovoljni, da jim je uspelo priti na cilj. Že v četrtek, ko je bilo tudi uradno odprtje festivala, je v Laško prišlo mnogo športnikov pa tudi predsednik Borut Pahor. V naslednjih dneh smo srečali še nekaj poslancev in ministrov, tako da lahko mirno zapišemo, da je prišlo v Laško pol slovenske vlade.

Obiskovalci so veselo zaploskali članom rokometne ekipe Celje Pivovarna Laško, bučno so pozdravili nekdanjega veslača Iztoka Čopa ter atletinjo Martino Ratej in jadralca Vasilija Žbogarja, dvakratnega dobitnika olimpijske kolajne, ki bo letos v Riu de Janeiru na slovesnosti ob odprtju nosil slovensko zastavo. Poleg športnih aktivnosti za vse generacije je imela glavno besedo v Laškem seveda glasba, na svoj račun so prišli ljubitelji harmonike kot tudi popa in trših rockovskih ritmov. Organizatorjem je uspelo pripeljati nekaj svetovnih glasbenih imen, kot sta kitarista Joe Sastriani in Kanadčan Philip Eric Xenidis, bolj znan kot Phil X iz skupine Bon Jovi. Obiskovalce so navdušili Tabu, Siddharta, da o skupini Mi2 ne izgubljamo besed, saj fantom uspe povsod narediti izjemen žur.

Mnogi so se tudi letos zadržali v tako imenovani etno vasi, kjer so se predstavljali ljudski godci in pevci pa seveda vsi tisti, ki še obvladajo ročne spretnosti, kot so pletenje košar, izdelovanje ljudskih inštrumentov, na primer piščali, pletenje venčkov iz žingrla in drugega cvetja, člani društev, povezani v Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, pa so vse dni predstavljali različne šege in navade. 
Včeraj, zadnji dan prireditve, so po starih šegah na ohceti čisto zares poročili tudi že 48. par. Letošnji ženin je bil Ivan Benkič, nevesta pa Saša Žvegler, oba sta domačina, ki se jima je vztrajnost obrestovala, saj sta se na razpis za ohcet prijavila že dvakrat, letos – v tretje – pa jima je tudi uspelo, da sta bila izbrana.

Posebnost festivala v Laškem je tudi pivo. A ne običajno, ampak predvsem nefiltrirano, ki ga ni mogoče kupiti nikjer drugje, laški pivovarji pa ga zvarijo in ekskluzivno ponujajo na posebni stojnici, kjer je vse dni tudi največja gneča. Cena pollitrskega vrčka je bila enotna, zanj je bilo treba odšteti dva evra. Toliko, kolikor je letos znašal tudi prispevek, nekakšna simbolična vstopnina, ki so jo pobirali organizatorji v podporo slovenskim glasbenikom. Seveda je bilo v Laškem mogoče videti tudi veliko cvetja in edinstvenih aranžmajev, ki so nekatere žal tako navdušili, da so dobili celo noge. Dejstvo je, da tako raznolike in kreativne zasnove hortikulturnega dela festivala do zdaj še ni bilo. Škoda je, da je organizatorjem nekoliko ponagajalo muhasto in za ta čas tudi hladno vreme, ki je kakšnega obiskovalca odvrnilo od obiska. A pod črto so bili organizatorji zadovoljni, verjetno pa tudi vsi, ki so prišli in uživali.