Festival Lent, ki trenutno s pestrim zabavno-kulturnim programom postavlja Maribor na zemljevid evropskega festivalnega vrveža, se v svoji 27. izvedbi slika kot dobro utečena in globoko ukoreninjena prireditev. Organizatorji so jo letos pripravili v rekordno kratkem času, v kar jih je prisilila Frančeva župa. Seveda je bil festival v dolgih letih obstoja deležen številnih kritik, predvsem na račun tako imenovane kmetavzarske kulture, ki naj bi jo slikovito ponazarjalo naraščajoče število stojnic s čevapčiči in izredno stanje, ki nastopi vsakič, ko pride na vrsto ognjemet. Marsikateri kulturnik in kulturopisec je rad s prstom pokazal proti prestolnici in njenemu festivalu, kjer šumi penina in se dobrikajo imenitneži iz tujine; potem pa žalostno zavzdihnil in potožil, da bi on tudi.
Nekako se ne morem otresti občutka, da se tako imenovana visoka kultura ne uspe ugnezditi v štajerski prestolnici. Vsakič, ko jo oplazi, ostane v mestu večmilijonska luknja. To je dober znak, saj pomeni, da ima Maribor intakten imunski sistem, ki je strupen predvsem zaradi neprivoščljivosti in zavisti, a premore, in to je zelo pomembno, jasno identiteto in frustracije. Če se na nacionalni ravni stoka o pomanjkanju zavesti in državnosti, bi to težko trdili na lokalni ravni. Mariborčanu se lahko spahuje po pivu in čevapčičih, medtem ko na Lentu spremlja brezplačen koncert, pa bodo nastopajoči kljub temu zadovoljni, gledalci pa hvaležni.
Festival Lent veliko pomeni glasbenikom iz celotne Slovenije, še posebno zdaj, ko jim ostaja zvest težkim časom navkljub. Pogovarjal sem se z izvajalci, ki priznavajo, da bodo s pomočjo Lenta obdržali glavo nad gladino. Kar pa se prej omenjene visoke kulture tiče, ta naj ostane kar daleč stran s svojimi kulturniki, prikoritniki, imenitneži, trepljači in lažnim bliščem. Ljudje zdaj potrebujejo kulturo bolj kot kadar koli, pa ne elitistične ekskluzivnosti, temveč takšno, ki pride nasproti in vsakega sprejme. Seveda morajo obstajati tudi z bliščem in večerno toaleto oplemeniteni dogodki, a bi veljalo v prvi vrsti zaščititi domače glasbenike, ki jim je država obrnila hrbet in jih potisnila na rob obstoja, ter jim pomagati.
