Jutri je nedelja. Božji dan. Pa ne navaden. Kopici nedeljskih ritualov, od nedeljske maše, nedeljskega kosila do nedeljskega izleta, nedeljskega nogometa ter zanesljivo še česa, se bo pridružil nov. Upam, da enako trajen. In svet. Jutri prvikrat izidejo Nedeljske novice. V času, ko mediji ugašajo drug za drugim, smo šestim tedenskim izdajam Slovenskih novic dodali še sedmo. Nedeljsko. Pogum? Predrznost? Norost? Lahko, da vse hkrati. Danes za uspeh niso dovolj le znanje, pogum, predrznost – nemara je celo norost vztrajati takrat, ko preostali obupujejo. Kar pa ni dano vsem. Mi bomo. Tudi zaradi povsem navadnega belega pisma.
Včeraj je bil petek
V uredništvo Slovenskih novic je prispelo pisanje. Ne edino, a po nečem edinstveno. Kuverta je bila oddana v Grižah, vsebino na skrbno prepognjenem listu je z okorno roko spisala pošiljateljica Marica Vozlič Ostreuch: »Nisem več rosno mlada, štorklja me je prinesla že 20. junija 1921. Če učakam, bom letos torej stara 91 let. Danes pa sem za svoj bodoči rojstni dan že prejela darilo. Obvestilo iz Slovenskih novic. To je nekaj najlepšega, kar sem si lahko želela: da bodo Novice odslej prihajale tudi v nedeljo. To je zame več kot sreča. In vem, da nisem edina, ki tako misli.« Gospa Marica je spesnila celo nekaj verzov, v zadnjem je zapisala: »So končno izpolnjene moje želje, odslej mi bo nedelja v veselje!«
Če bo res tako, bo izpolnjena tudi moja želja. Naša želja. Eno vemo že zdaj: Nedeljske novice vam ne bodo kvarile nedeljskega razpoloženja. Srčno celo upam, da bodo postale vaš prijatelj. Najboljši prijatelj. Ta pa je lahko le oni, s katerim ure in ure sedite za kuhinjsko mizo ali zleknjeni na zofi, ne da bi z njim spregovorili eno samo besedo; nakar vstanete z občutkom, da je za vami najboljši pogovor, kar ste jih kadar koli imeli. Pogovarjati se je moč tudi s časopisom.
Sploh pa imajo časopisi veliko skupnega z ljudmi. Če že drugega ne, imamo zanesljivo povsem enake sovražnike. Najsi gre za ogenj, vodo, čas. Pa seveda lastno vsebino. Zmaga, kdor to ve in spoštuje!
