V prometni nesreči se Pepca hudo poškoduje po obrazu. Potrebna je plastična operacija, kožo zanjo s svoje zadnjice daruje kar njen Polde. Po nekajtedenskem okrevanju je vse okej, koža se je lepo presadila, na obrazu ni brazgotin.
»Oh, dragi moj,« je hvaležna Pepca, »zelo si mi pomagal, sploh ne vem, kako se ti naj oddolžim.«
»Ni vredno besed, draga, dovolj bo, da bom videl, ko te bo tvoja mama poljubila na lice.«
Košir se odpravi k zdravniku. V čakalnici sedi uro, dve, tri, ura kaže že pozno popoldne. Naenkrat se na vratih pojavi zdravnik: »To bi bilo vse za danes, moram na sestanek, tisti, ki niste prišli na vrsto, se oglasite jutri.«
Takrat se oglasi Košir: »Kaj pa naj jaz z mojim pečenjem?«
Doktor se zdrzne in mu namigne: »Dobro, vas še vzamem, vsi ostali pa domov.«
Kmalu ostaneta sama, zdravnik ne izgublja časa: »Kje je pečenje?« Košir: »Ko lulam, me strašno peče ...«
